Bohinjci so na osvojenem cilju razvili svojo zastavo. / Foto: osebni arhiv

Bohinjci na strehi Afrike (2)

Nadaljevali so iz nizkega gozdička proti visokogorskemu puščavskemu delu, proti Horombo Hut oz. koči Horombo (3720 m n. m.). »Med potjo smo občudovali razgled na Mawenzi (5149 m n. m.), enega številnih ugaslih ognjenikov, na prav posebno vegetacijo, ki jo je bilo tudi vedno manj, ter se že spogledovali z ''našim'' vrhom, najvišjo točko Kilimandažara Uhuru Peak (5895 m n. m.). Tako smo prispeli do zadnjega kampa, točke pred vzponom, na Kibo Hut (4720 m n. m.), ki je ob vznožju Kilimandžara. Temperature so bile že nižje, popoldne nas je celo zajel manjši snežni metež, mi pa smo se pripravljali na nočni vzpon na Kilimandžaro. Okrog pol polnoči smo se v soju polne lune odpravili proti zastavljenemu cilju,« pravi Elizabeta, ki je odpravo ob polni luni načrtovala, ker si jo je želela doživeti. »Svetilk skorajda nismo uporabljali, saj je bila lunina svetloba dovolj močna, smo se pa po poti spopadali z drugimi težavami. Pot sama sicer tehnično ni zahtevna, podpora vodnikov in nosačev je bila super, a vseeno je zahtevala veliko moči, vztrajnosti – ''taprave'' slovenske trme, bi lahko rekli. In ko se je začelo daniti, smo bili za trud poplačani. Na vrhu kraterja ognjenika Kibo smo videli z drugih strani trume ljudi, ki so se vzpenjale na isti cilj in kar poneslo nas je proti s soncem obsijanemu vrhu. Takrat se nepopisnega veselja in sreče niti nismo prav zavedali, oboje se nekako vrača s spomini na vzpon.«

Brez fotografiranja na vrhu strehe Afrike seveda ni šlo. Bohinjci so celo naredili fotografijo, na kateri so razvili svojo zastavo. 

Naužili so se veličastnih razgledov na krater in ledeniške vrhove ter čudovito afriško pokrajino pod njimi, ki je bila večinoma zastrta s tančicami meglic. »Vsekakor nihče od nas ne bo kmalu pozabil tistega neizmernega veselja in solza sreče, ko smo si čestitali in se veselili osvojenega vrha. Tudi tam so se med nami stkale vezi, ki nas bodo družile in povezovale vse življenje,« meni Elizabeta.

Sledil je spust. Najprej do koče Kibo, kjer so si odpočili, a prav veliko počitka niso potrebovali, ker so bili še opiti od adrenalina in pozitivnih občutkov z vrha. Nadaljevali so se še do koče Horombo. »Ta dan smo v bistvu naredili vsega skupaj 1400 metrov vzpona in 2400 metrov spusta v približno dvanajstih urah hoje,« razmišlja Elizabeta. V koči Horombo so prenočili, naslednji dan pa se mimo t. i. Zebra Rocks podali nazaj v dolino, ponovno skozi deževni pragozd, kjer pa jim tokrat dež ni prizanesel. To pa ni pokvarilo dobre volje in nepopisnih občutkov.

»Ob prihodu v dolino smo si vsi skupaj privoščili težko prisluženo pivo in se zakadili v trgovino s spominki, kjer je ''vladala'' prijetna temnopolta domačinka. Od tu naprej smo se prelevili v klasične turiste in si privoščili še obvezni safari ter potepanje po Arushi.«

Prvi safari so si privoščili po naravnem parku Ngorongoro, v ogromnem vulkanskem kraterju, širokem okrog dvajset kilometrov. Vodnik jim je razložil, da so izračunali, da je bila to najverjetneje pred izbruhom vulkana višja gora, kot je Kilimandžaro. Prekriva območje 260 kvadratnih kilometrov in je stalen dom več kot trideset tisoč živalim. Na dnu kraterja najdemo leve, slone, nosoroge, bivole, gnuje, gazele in zebre ter na tisoče flamingov, ki oblegajo alkalno jezero Magadi, našteva Elizabeta. »Dobesedno ujeti so v tem naravnem kraterju. Le Masaji imajo pravico, da na tem območju pasejo živino, zato ni nič nenavadnega, če vidite masajsko živino na paši skupaj z gnuji in zebrami ter levjim plenom nekaj sto metrov proč,« nadaljuje Elizabeta. »V kraterju živi okoli sto levov in dvajset črnih nosorogov. Gozd Lerai ob robu kraterja je priljubljeno skrivališče leoparda – to je najbrž edina eksotična žival, ki je nismo srečali, druge pa so se dobesedno nastavljale kameram in fotografskim objektivom.«

(Se nadaljuje)

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

pretežno oblačno
vlažnost: 84 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

1/18

petek

6/15

sobota

0/17

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

OBVESTILA / Lesce, 15. marec 2024

Letna skupščina TD Lesce

PRIREDITVE / Žiri, 15. marec 2024

Goropeke v času vojne in revolucije

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 15. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

PRIREDITVE / Cerklje, 16. marec 2024

Cerklje smučamo – pokal občine 2024

GLASBA / Predoslje, Stražišče, 16. marec 2024

Spustite me pod kovter, gospa Markham

OBVESTILA / Goriče, 16. marec 2024

Preventivne meritve

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.