Matic Zakrajšek

Kar delaš, delaj »na orto«

Matic Zakrajšek je rezbar, eden tistih, ki so »krivi« za lesene skulpture na Poti pastirskih škratov na Krvavcu. Navdušuje ga tudi pestra dediščina obdelave lesa, še zlasti pa skodlarstvo – obrt, v kateri želi postati čim boljši.

Sediva v njegovi hiši, v kateri seveda prevladuje les – hiša je delo priznanih cerkljanskih mojstrov lesene skeletne gradnje Bauta, s katerimi Matic Zakrajšek že nekaj let sodeluje. Pozornost še posebej vzbuja masivna jedilna miza iz tristo let starega hrasta, ki jo na enem vogalu podpira realistično oblikovana lesena konjska noga. »Konjsko nogo poznam do potankosti, zato mi oblikovanje ni predstavljalo kakšne posebne težave.« Jasno, saj je s konji tesno povezan, nekaj let je z njimi tudi tekmoval, dokler ni preveč zrasel in postal pretežak za džokeja.

Enaintridesetletnik iz Cerkelj z ljubeznijo in zanosom govori o lesu in svojem delu. Čeprav ni izučen mizar – izšolal se je za veterinarskega tehnika – je z lesom povezan že od mladih nog, odkar ga je tetin mož skupaj z bratom Nejcem jemal na delo, kjer je spoznaval obrt tesarstva. Potem ko je opustil tekmovanje s konji, pa ga je znova pritegnila obdelava lesa. Že nekaj let imata z bratom Nejcem skupno delavnico, v kateri združujeta Nejčevo tehnično znanje – je namreč izučeni mizar – z Matičevim čutom za kreativnost in oblikovanje.

Kot pravi, se je v rezbarstvu znašel po naključju, ko je med gradnjo ene od lesenih hiš, pri kateri je sodeloval, beseda nanesla na tekmovanja v hitrostnem rezbarjenju, ki jih lahko spremljamo na kakšnem od kabelskih televizijskih programov, in je pomislil, da bi to delo morda tudi njemu šlo dobro od rok. »Od nekdaj sem rad risal, pa tudi ''motorko'' obvladam. Beseda je dala besedo in dobil sem prvo ''naročilo'': da izdelam konjsko glavo za darilo ob neki petdesetletnici. To je bila prava priložnost, da sem se sploh preizkusil v rezbarstvu,« pravi. Nato se je zgodba začela pisati skoraj sama od sebe. Nekoč ga je obiskal direktor Zavoda Škrateljc in povabil k sodelovanju pri pripravi skulptur za Pot planinskih škratov, ki razveseljuje otroke in mlade družine na Krvavcu. Od takrat je po različnih krajih po Sloveniji sodeloval pri pripravi še štirih tematskih parkov.

Na vprašanje, ali ima raje izdelovanje realističnih figur ali tistih, ki temeljijo na izmišljenih likih, odgovarja, da ima oboje svoje prednosti in slabosti. Ker je večina izdelkov, ki jih dela po naročilu, vezana na rok, je najbolj zadovoljen, ko ima za izdelavo dovolj časa. »Izdelek tako v miru pripeljem do ravni, ki jo hočem doseči, in mu tudi dam svoj pečat. Svojih izdelkov namreč nikoli ne zgladim popolnoma, ampak pustim, da so vidni sledovi ročnega orodja, zaradi česar je očitno, da gre za les in ne kakšen drug material,« pravi in dodaja, da se tudi sicer pri svojem mizarskem delu poskuša držati načela, da izstopa iz povprečja. »Tisto, kar delaš, delaj ''na orto'' in se ne izgubi v povprečju. Važno je, da izstopaš, da te ljudje opazijo. Tudi če delaš mize, lahko izstopaš, lahko narediš nekaj unikatnega, drugačnega.«

In to mu tudi prav dobro uspeva. Njegovo kreativnost pa opažajo tudi stranke, ki mu večkrat dovolijo, da v kos pohištva, ki mu ga zaupajo v izdelavo, vnese nekaj unikatnega, svojega, kar da izdelku še poseben pečat in čar.

Navdih črpa tudi iz bogate slovenske dediščine obdelave lesa. »Zdi se mi fascinantno, kakšne stvari so nekdaj znali delati z rokami in kakšen občutek za estetiko in detajle so imeli. Ko danes pogledaš razna kmetijska poslopja, vidiš, da tega skoraj ni več. Včasih je tesar vse orodje pripeljal s seboj na kolesu in z njim izdelal toplar, s katerim bi imel danes še štiriosni CNC težave,« pravi. K ohranjanju tradicije pa poskuša prispevati tudi sam, in sicer s tem, da se od Staneta Grilca, mojstra te obrti, uči skodlarstva. »Zame je to najlepša kritina na svetu. Če samo pomisliš, da kvalitetno narejena streha iz macesnovih skodel zdrži tudi sto let, na povprečni hiši pa kritino zamenjaš po dvajsetih, tridesetih letih … Fascinantno je, kako kompleksno delo je to, pa čeprav se na prvi pogled zdi enostavno.«

Kakšen pa je odnos lastnikov pastirskih koč do skodel in tradicije? »Mislim, da se ljudje vedno bolj zavedajo dediščine in je tudi skodlarstvo spet bolj cenjeno. Razumem lastnike koč, ki streho pokrijejo z deskami, saj so skodle precej dražje, zato pa bi morala morda tudi država pomagati s kakšno finančno spodbudo. Bolj pa me moti, da nekateri takšno streho nato še barvajo, morda celo s kakšnim starim oljem, ker mislijo, da bo potem les dlje zdržal. A s tem dosežeš le to, da jo umažeš, uničiš kapnico in še nekoliko pokvariš »razglednico« planine, ker streha ni več siva.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 11°

pretežno jasno
vlažnost: 74 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-1/14

sreda

1/18

četrtek

3/20

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Begunje, 20. marec 2024

Vaje za ohranjanje gibalne sposobnosti

OBVESTILA / Gorenjska, 20. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

OBVESTILA / Gorenjska, 20. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PREDAVANJA / Škofja Loka, 20. marec 2024

Fenomen narodne noše

IZLETI / Kranj, 21. marec 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

GLEDALIŠČE / Dovje, 21. marec 2024

Premiera predstave Kri

OBVESTILA / Gorenjska, 21. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PREDAVANJA / Jesenice, 21. marec 2024

O ukrajinskih princesah na evropskih prestolih

 

 
 

 

 
 
 

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...

Hišnik ne pozna hišniškega dela? / 08:05, 20. marec

Tipično. Gospa izpade kot "tečna baba", ki se vtika v vse in vsakega, večno negoduje in ji nikoli nič ni prav. Sosedje se "pomenljivo" spogl...

Smučišče neupravičeno zaprto / 18:40, 19. marec

Tožiti inšpektorico za vso nastalo škodo ! Sicer pa ja, časi vlade halfšiptarja ko nisi smel na cesti jesti rogljička, lahko pa si bil pri s...

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.