Kako majhna je zemlja!

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 8. marec 2020 / 11:57  

Tako je pomislila astronavtka Valentina Tereškova, ki je sama v enainsedemdesetih urah oseminštiridesetkrat obkrožila zemljo. Prva vesoljka v zgodovini se je na astralno pot podala 16. junija 1963 v vesoljskem plovilu Vostok 6. Z vsemirskega poleta se je s podatki oglašala kot Čajka – Galebica. Valentini je bilo takrat šestindvajset let.

Rodila se je v delavski družini 6. marca 1937 in po šolanju in zgodnji očetovi smrti postala delavka v tekstilni tovarni. Nebo jo je mikalo že od mladih nog; vpisala se je v padalski krožek in postala izjemna padalka. V na novo ustanovljeni kozmonavtski oddelek žensk se je prijavilo 400 deklet. Sito za izbor je bilo zahtevno in neusmiljeno. Nazadnje jih je v ožji izbor prišlo le pet. Valentini so bili v prid številni skoki s padalom. Vse preskuse je opravila suvereno in z odliko. Med poletom je bilo nekaj tehničnih težav – ob vrnitvi se je Valentina vse bolj oddaljevala od zemlje in s skrajnimi napori so usmerili Vladivstok 6 nazaj proti modremu planetu. Ko je izskočila iz kapsule, je zaradi viharnega vetra komaj obvladovala padalo in na njenem obrazu je bilo precej prask, ki so jih za fotografiranje spretno zamaskirali. Čez noč je postala slavna in še bolj vedoželjna. Vpisala se je na univerzo in leta 1969 postala kozmonavtska inženirka. Leta 1977 je doktorirala. Zaradi izjemnih dosežkov je bila vidna tudi v političnem življenju tedanje Sovjetske zveze. Prvi zakon s kozmonavtom Andrijanom Grigorjevičem Nikolajevim, v katerem se je rodila hči Elena, poznejša zdravnica, je razpadel. Njen drugi mož je bil pediater Julij G. Šapošnikov, ki je preminil leta 1999.

Valentina je prejemnica številnih visokih odlikovanj, na olimpijadi v Sočiju 2014 je bila med osmimi nosilci olimpijske zastave. Med nekim intervjujem je menda rekla: »Na Mars bi poletela – tudi brez možnosti vrnitve!«

»Ko gledaš zemljo, ozek modrikast trak na obzorju, se ti razodene, koliko reči na zemlji nas združuje in kako nepomembne so stvari, ki nas ločujejo.«

Golobčki

Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo zelja, težko 1 kg, 400 g zmlete govedine, 125 g riža, 1–2 čebuli, 3 paradižnike, 2 žlici paradižnikove mezge, 500 ml zelenjave juhe, 2 lovorova lista, olje ali maslo, sol in poper, 150 ml kisle smetane.

Zeljni glavi odstranimo zunanje liste. V velikem loncu v osoljenem kropu kuhamo glavo 15 minut. Nato jo vzamemo iz kropa in oblijemo s čim bolj mrzlo vodo. Previdno odluščimo list za listom in trde žile potolčemo s kuhinjskim kladivom.

Riž napol skuhamo v slanem kropu. Olupljeno čebulo sesekljamo, korenje ostrgamo in naribamo. Paradižnike olupimo, sesekljamo in zmešamo s korenjem. Meso in riž pridamo k zelenjavni mešanici, solimo in popramo. Na liste, z notranjo stranjo obrnjene navzgor, položimo 1 žlico nadeva, preklopimo zeljne liste v majhne zavojčke in jih narahlo povežemo s kuhinjskim sukancem. V ponev damo malo olja ali masla, nanj zložimo zeljne zavojčke, jih popečemo, zalijemo z mešanico mezge in juhe, dodamo lovorova lista ter dušimo eno uro.

Ko so golobčki kuhani, jih ponudimo s kislo smetano.

Pa dober tek!