New York, New York

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 15. marec 2020 / 18:00  

Zrele generacije se bodo spomnile filmske uspešnice, mlajše pa pesmi New York, New York, v kateri je blestela Liza Minnelli, rojena 12. marca 1946 v Hollywoodu. Njen oče je bil znani režiser Vincente Minnelli, ki je za režijo kultnega filma Gigi prejel oskarja. Lizina mama, igralka in pevka Judy Garland, je oskarja prejela za glavno žensko vlogo Dorothy v filmu Čarovnik iz Oza, Liza pa za vlogo Sally Bowles v filmu Kabaret. Trije oskarji v eni družini, ki pa to pravzaprav ni bila.

Judy Garland in Minnelli sta živela v bleščavi reflektorjev, ti pa so metali globoke, mrzle sence na njun zakon, ki se je razbil. Liza je že s tremi leti stala s svojo mamo na odru, pri dvanajstih je odigrala manjšo vlogo v filmu, pozneje v najstniških letih pa spoznavala, v kakšno omamo spravi človeka aplavz. Čeprav je bila Liza z materjo zelo povezana, je njun odnos trpel zaradi mnogih selitev in Judyjinega prekletstva: alkohola in vseh mogočih tablet. Liza ni dokončala nobene višje šole, čeprav se je nekaj časa izobraževala tudi na pariški Sorboni. Bolj kot šolske klopi so jo mikali nastopi na Broadwayu in v nočnih klubih. Zelo rada je prepevala v živo in blesk njenih črnih oči z dolgimi (umetnimi) trepalnicami je bil (in je še) vedno živ. Kjerkoli je gostovala, je požela dolge ovacije. Za vlogo Sally Bowles v filmu Kabaret, ki se dogaja v Berlinu v zadnjih letih weimarske republike pred nastopom fašističnega stroja, je prejela oskarja. Znani so tudi njeni dueti s Charlesom Aznavourjem v času, ko je bil Charles še kuštrav mlajši moški, pa tudi v času, ko je bil počesan belolas gospod.

Liza, tako polna energije, si je vedno želela ljubezni, a je bila vedno znova razočarana. Izbirala je moške, ki jim ni bila kos in oni njej tudi ne. Čeprav je bila po pisanju časnikov utelešena živa energija, pravi čudež odrske zdržljivosti in prezence, je tudi ona zapadala v depresije, ki jih je utapljala v alkoholu in drogah. Po zdravljenjih je vedno znova zavzela oder – tudi z umetnimi kolki in berglami. Bila je štirikrat poročena, imela je pet splavov in si je s četrtim možem prizadevala za posvojitev, a sta se razšla že po šestnajstih mesecih. Zdaj, ko je dočakala petinsedemdeset let, trdi, da je zadovoljna z življenjem »samske« ženske. Je to samoprevara ali samozadovoljstvo? Kdo bi vedel …

Makaroni iz pečice – po newyorško

Za 5–6 oseb potrebujemo: 500 g makaronov, 50 g masla, 2 žlici moke, 400 g nesladkanega kondenziranega mleka, 1 žličko dijonske gorčice, sol po okusu, 300 ml mleka, 300 g naribanega cheddarja, 80 g drobtin. Makarone v slanem kropu skuhamo na zob, odlijemo in prelijemo z mrzlo vodo.

Pečico ogrejemo na 180°. Pekač namastimo z maslom. V posodi stopimo maslo na ne preveliki temperaturi, zarumenimo v njem moko, zalijemo s kondenziranim nesladkanim mlekom, dodamo dijonsko gorčico in mešamo 5 minut. Dodamo mleko in sir. Mešamo tako dolgo, da se sir stopi. Makarone enakomerno razporedimo po pekaču, zalijemo z omako, potresemo z drobtinami in damo za pol ure v pečico. Ponudimo s hrustljavo mešano solato.

Pa dober tek!