Lučka Kajfež Bogataj / Foto: Gorazd Kavčič

Ljudje so preveč pasivni

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj: »Stvari se bodo premaknile, ko bo dovolj ljudi, ki bodo zahtevali spremembe. Še vedno so izrazito pasivni, me pa boli tudi prelaganje odgovornosti na mlade, ki niso ničesar krivi.«

Priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj prihodnosti že dolgo ne naslavlja več v ednini. Meni, da so vsaj tri: ena je prepričanje, da bo še naprej tako, kot je sedaj, tu sta še prihodnost, ki se je bojimo, in tista, ki bi jo privoščili prihodnjim generacijam. A za boljšo prihodnost se bo treba potruditi in se ne bo zgodila sama po sebi, je v uvodu povedala v nedavnem pogovoru, ki je pod naslovom 'Naše prihodnosti na planetu, ki ne raste' potekal v Mestni knjižnici Kranj. V okviru projekta Znanost na cesti se je s Kajfež Bogatajevo pogovarjal novinar Vala 202 Jan Grilc.

Kot je dejala, se ji zdi idealno, da bi v šolski program uvedli predmet prihodnost ali podnebne spremembe oz. da bi te vsebine vsaj vključili v snov pri drugih predmetih. Večji problem bo po njenem o podnebnih spremembah in drugih okoljskih problemih izobraziti odrasle, nujno bi bilo ozavestiti tudi politike, ki so na tem področju šibki. Kajfež Bogatajeva se tako strinja s filozofom Slavojem Žižkom, da dobiva občutek, da politiki nimajo odgovorov na okoljske probleme, oz. kar je še bolj tragično, da sploh ne vedo dobro, kateri so ključni problemi.

Med poglavitnimi težavami je poudarila naraščanje in neenakost prebivalstva. Današnji življenjski slog spremlja vse večje trošenje in s tem eksponentno naraščanje rabe virov, tudi fosilnih goriv, kar povzroča podnebne spremembe. Kljub obnovljivim virom energije je devetdeset odstotkov svetovne energije še vedno iz fosilnih virov. »Če z naravo pojmujemo vse ekosisteme, ki jih imamo, redkokdo ve, da je šestdeset odstotkov narave dokončno uničene,« je opozorila in dodala, da je to posledica zgrešenega ekonomskega modela.

Po drugi svetovni vojni je nastopil model, ki vse opravičuje v imenu rasti BDP. »Prelomna so bila 70. leta. Šlo je za evtrofikacijo, kar pomeni nekontrolirano prehajanje dušika v jezera in morja. Takrat se je prvič ljudem pred očmi pokazalo, kako nekaj umira. V 80. letih smo problem še poslabšali, v obdobju borih štirideset let pa smo uničili še biodiverziteto,« je pojasnila in opozorila, da se pomikamo vse bližje planetarnim mejam. Znanstveniki iz uglednih svetovnih institucij so že pred dobrim desetletjem določili mejne vrednosti, kar se tiče podnebnih sprememb, tanjšanja ozonske plasti, porušenega cikla dušika in fosforja, izgube biodiverzitete, zakisanja oceanov, pitne vode …, tu sta tudi nalaganje aerosolov v ozračju in kemijsko onesnaževanje.

»Za normalen dan porabimo bistveno več energije kot naši dedje: en gigajoule na dan. Pojemo več mesa, uživamo predelano hrano in jo veliko tudi zavržemo. Naša stanovanja so bistveno večja in bolj ogrevana, nakupovanje in produkcija sta se potrojila, čeprav mnogih stvari niti ne potrebujemo, jih pa hočemo imeti. Problem je tudi obsedenost z mobilnostjo,« je opozorila. Kljub pariškemu podnebnemu sporazumu se količina škodljivih izpustov povečuje, navezala se je tudi na segrevanje sveta in dvigovanje ravni oceanov, česar ne moremo ustaviti.

Lučka Kajfež Bogataj pozdravlja Gibanje mladih za podnebno pravičnost, si pa želi, da bi bilo bolj množično. »Stvari se bodo premaknile, ko bo dovolj ljudi, ki bodo zahtevali spremembe. Še vedno so izrazito pasivni, me pa boli tudi prelaganje odgovornosti na mlade, ki niso ničesar krivi.« Ključen se ji zdi holistični pristop k iskanju rešitev, saj so strokovnjaki z določenega področja (npr. kmetijstvo, turizem, promet …) običajno preozko usmerjeni, da bi lahko podali učinkovite predloge. »Potrebujemo nove, problemsko orientirane organe – tudi na evropski ravni.«

Opaža tudi, kako nemočna je lahko znanost. »Tisti, ki bi morali poslušati, ne poslušajo, zadeva je sistemske narave. Ko se obračamo k posamezniku, da vsak lahko veliko prispeva, ne more, dokler ni to sistemsko urejeno. To manjka na političnem in gospodarskem prizorišču, vendar ljudje neradi slišijo neprijetne stvari, še zlasti če so pozvani k tisti hip skrajno nepriljubljenim dejanjem. Je pa dejstvo, da se to vleče predolgo. Razumeš prvih deset, dvajset let, ko opozarjaš, ampak pri mojih letih pa ne več. Ne glede na to, kdo zmaga na volitvah, ni nič drugače in tudi ne kaj dosti, če greš v Bruselj, Italijo, Avstrijo ali Švico, če hočete. In to boli.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

jasno
vlažnost: 18 %
veter: V, hitrost: 29 km/h

-3/19

torek

-3/20

sreda

-2/22

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

OBVESTILA / Jesenice, 7. april 2020

Gornjesavski muzej Jesenice vabi

OBVESTILA / Kranj, 7. april 2020

V Moravske Toplice četrtega oktobra

IZLETI / Kranj, 25. junij 2020

Štiridnevni izlet v Bosno

IZLETI / Kranj, 3. julij 2020

V Romunijo

IZLETI / Kranj, 9. september 2020

Letovanje na otoku Rabu

 

 
 

 

 
 
 

V pripravi že novi ukrepi / 15:10, 7. april

Prejemniki socialne pomoči bodo prejeli solidarnostni dodatek??
Resno?

Imamo več kot tisoč obolelih / 15:03, 7. april

To kar se dogaja v domovih za ostarele je sramota in vse bolj kaže na to, da nekdo želi namerno povzročiti kaos.
Včeraj je od 35 potrjenih, 33 prišlo iz teh ustanov.

Trideset let Radia Ga Ga / 10:10, 7. april

Ena boljših oddaj, vsaka čast ekipi !

p.s. Na obletnici bo tudi Serpentinšek?

Hvala vsem, ki nesebično pomagate / 11:47, 6. april

Ostanite pozitivni še naprej in vse bo OK, vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo dovolj poguma, da jim sledimo! Naj vas vedno in povsod spremlja sreča, lp.

Kako graditi malo hidroelektrarno / 15:27, 5. april

Kakšno je stanje na tem področju sedaj 2020? So bile kakšne spremembe?Bi lahko kakšen raziskovalni novinar vzel gradnjo malih hidro elektrar...

Upokojenci lahko kupujejo eno uro več na dan / 18:53, 4. april

Po medijih opažam, da precej občin zastonj razdeljuje zaščitne maske gospodinjstvom. Med njimi Kranja ni. Je pa prišla po pošti tiskana barv...

Ne delajmo, kar se dobro sliši. Delajmo, kar je dobro za ljudi. / 14:36, 4. april

Ko bo obstajala politika, ki bo za vse državljane enakopravna, bo konec sveta. Ker je to nemogoče.