Boštjan Gunčar je v skoraj štirih desetletjih ustvaril izjemen fotografski opus na področju ženskega akta. / Foto: Igor Kavčič

Akti nepopravljivega esteta

Galerija Mestne hiše in Stebriščna dvorana v marcu nudita zavetje ženskemu aktu. Štiri fotografske cikle: Dolžanova soteska, Detajli, Drog in Vrv predstavlja znani kranjski fotograf Boštjan Gunčar.

»Medtem ko je v studiu fotografija v glavnem odvisna od tega, kako sam zgradim fotografijo, kompozicijo, osvetlitev …, pa se je v zunanjem ambientu treba prilagajati in nemalokrat tudi podrejati naravi. Seveda je ob vsem tem za kvalitetno fotografijo bistvenega pomena interakcija med fotografom in modelom.«

Kranj – Na odprtju fotografske razstave Boštjana Gunčarja v osrednji galeriji Gorenjskega muzeja se je prejšnji teden zbralo precej ljudi, tako stalnih obiskovalcev muzeja, ljubiteljev fotografije kot mnogih znancev ter poznavalcev njegovega umetniškega opusa. Gre namreč za enega najbolj prepoznavnih kranjskih fotografov, odkar vem za Gorenjski muzej, vem tudi za Boštjana Gunčarja, je avtorja v uvodnem nagovoru slikovito najavila direktorica muzeja Marjana Žibert, ki svoj umetniški navdih že skoraj štiri desetletja posveča ženskemu aktu.

V njegovih sprva analognih, danes digitalnih črno-belih fotografijah so se zvrstili različni pristopi do fotografiranja golega ženskega telesa. »Zasledimo lahko študije v ateljeju in fotografiranje ženskega telesa v naravnem okolju. Fotografa zanima mladostna lepota ženskega telesa, ki je na fotografijah praviloma idealiziramo. Zato njegove fotografije lahko uvrstimo tudi zvrst tako imenovanega lepega akta oziroma subtilnega, liričnega fotografskega akta,« je o Gunčarjevi fotografiji med drugim povedal ddr. Damir Globočnik. Čeprav je za njim izjemno bogat opus, kar spoznavamo tudi na tokratni razstavi, Gunčar v Kranju ni veliko razstavljal. Na samostojni razstavi v galeriji Prešernove hiše daljnega leta 1986, v manjšem obsegu tudi kasneje, tokrat pa se na velika vrata vrača z obsežno pregledno razstavo, za katero je izbral štiri fotografske cikle: Dolžanova soteska, Detajli, Drog in Vrv. Ves marec bo na ogled lepota ženskega telesa tako rekoč na dotik, v naravi in v vsej svoji gibkosti na drogu in z vrvjo.

Kako ste izbirali fotografije in v prvi vrsti izbrali štiri cikle, s katerimi se predstavljate na pregledni razstavi?

Gre za mojo najobsežnejšo razstavo doslej in izbrati 86 fotografij znotraj mojega skoraj štiridesetletnega fotografskega opusa res ni bilo enostavno. Najprej sem razmišljal, katere cikle predstaviti, in v nadaljevanju, katere fotografije znotraj njih izbrati. Glede na to, da gre za pregledno in ne retrospektivno razstavo – za to je še čas – in ta ni povzetek tega, kar sem v življenju delal, sem se odločil, da predstavim predvsem fotografije, ki so, razen nekaj izjem, nastale po letu 2000.

V štirih predstavljenih opusih ženski akt pokažete v različnih razsežnostih, v sožitju z naravo, lepoto ženskega telesa iščete v detajlu, njihovo gibkost na drogu ali ob vrvi ...

Pokazati raznolikost v fotografiranju akta je bilo eno od mojih vodil pri izboru. Ker gre za štiri galerijske prostore z različno konfiguracijo, sem izbral štiri teme. Izbor fotografij pa sem vseeno nekoliko prilagodil obiskovalcem, saj nisem želel biti preveč izzivalen – predvsem ko gre za prepoznavnost modelov in okolja, v katerem sem jih fotografiral. Sem pa fotografije, v večini so seveda posnete v digitalni tehniki, pripravil posebej za to razstavo in bodo po njenem zaključku ostale v lasti Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju.

Ženski akt je v središču vaše ustvarjalne pozornosti od vaših fotografskih začetkov v srednješolskih letih, mar ne?

Akt me je navdušil že v mladih letih. Takoj po srednji šoli sem v takratnem kranjskem fotografskem društvu pokazal prve akte. Ker nisem naletel ravno na pozitiven odziv, nad fotografiranjem krajine, kar so takrat v večini gojili člani društva, pa nisem bil tako zelo navdušen, sem se odločil ostati pri aktu in v vseh teh letih mi je uspelo ustvariti kar obsežen opus.

V vsakem od vsaj desetih različnih ciklov ženskega akta, ki jih leta in leta stalno dopolnjujem, je v ožjem izboru primernih za razstavljanje vsaj dvesto fotografij. In vsi ti ciklusi še vedno trajajo.

Kako sicer vidite motiv golega ženskega telesa kot fotografski žanr?

Akt ne podlega letom, ampak posameznikovi osebnosti. Sam ga zato že vse življenje vidim na enak način. Najbrž razmišljam podobno kot mnogi umetniki – slikar lahko zamenja tehniko iz olja v akvarel, fotograf zamenja opremo, a pri tem ne spreminja svojega pogleda na akt. Žanr sem sam pri sebi razvijal naprej, na svoj način. Pri tem nisem nikogar ponavljal, lahko pa, da je kdo pred menoj razmišljal na podoben način.

Na primer postaviti model na drog ali ujeti določen trenutek pri akrobaciji z vrvjo ...

Drog sem uporabljal že pred mnogo leti, ko sem dekleta fotografiral v urbanem okolju okrog prometnih znakov ter takih in drugačnih »kandelabrov«. Kasneje sem se povezal s šolo, v kateri učijo ples ob drogu … Takega akta načrtno pred menoj ni fotografiral še nihče. Še dlje so v mojem arhivu posnetki golih žensk z vrvjo.

Tako poziranje, o tem sem prepričan, je zelo zahtevno početje za model in sredi skalovja na Tržiški Bistrici v Dolžanovi soteski ob hladni reki prav tako, mar ne?

Še kako se zavedam hlada, ko gre za poziranje ob reki, prav tako tudi dela v studiu, ko je na primer na drogu treba narediti zahteven položaj. Za slednje si običajno izberem dekle, za katero vem, da mi bo sposobno slediti. Tu so fotografije odvisne tudi od fizičnih sposobnosti modela.

Medtem ko je v studiu fotografija v glavnem odvisna od tega, kako sam zgradim fotografijo, kompozicijo, osvetlitev …, pa se je v zunanjem ambientu treba prilagajati in nemalokrat tudi podrejati naravi.

Seveda je ob vsem tem za kvalitetno fotografijo bistvenega pomena prava interakcija med fotografom in modelom.

Še kdaj fotografirate analogno, na film – in z njim stopite temnico?

Včasih je bila to umetnost. Vedel sem, kako moram razviti film, da bo fotografija taka, kot sem si želel. Danes se je to izgubilo. Razliko med analogno in digitalno izdelano fotografijo opazijo le še fotografi, starejši od štirideset let. Sam sem in tja še stopim v temnico in razvijem kakšen film. Tako – za dušo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

pretežno jasno
vlažnost: 96 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

2/18

sobota

3/12

nedelja

-3/15

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Spodnji Brnik, 24. marec 2024

Ob materinskem dnevu

PRIREDITVE / Adergas, 24. marec 2024

Lep materinski dan

PRIREDITVE / Predoslje, 24. marec 2024

Mama je ena sama

GLEDALIŠČE / Breznica, 24. marec 2024

Premiera predstave Čarovnice

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??

Kje bi bilo medvedki Mici bolje / 14:20, 22. marec

Teli nevladniki in razni paraziti na davkoplačevalskem denarju so pametni ja...Medota bi rešili iz ujetništva in ga preselili v zavetišče?! ...

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...