Trener Mitja Šivic je lani poleti prevzel SIJ Acroni Jesenice. / Foto: Gorazd Kavčič

Verjel sem v naše delo

Tako po mesecih vzponov in padcev, predvsem pa po odličnem zaključku hokejske sezone z ekipo SIJ Acroni Jesenice, pravi trener Mitja Šivic, ki je moštvo prevzel lani poleti.

Potem ko je zaradi pandemije koronavirusa Mednarodna hokejska zveza odpovedala svetovno prvenstvo divizije IA, ki bi moralo potekati v Ljubljani med 27. aprilom in 3. majem, je pod velikim vprašajem tudi za maj načrtovano svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne skupine v Švici.

Dobro Polje – Pred dvema tednoma se je vodstvo Alpske hokejske lige odločilo, da se letošnja sezona zaključi. Prvaka tako ne bo, so pa jeseniški hokejisti tekmovanje končali na tretjem mestu. Prav tako je sklep o zaključku vseh tekmovanj sprejela domača hokejska organizacija, kar pomeni, da ne bo velikega finala, v katerem naj bi se pomerili ekipi SIJ Acroni Jesenice in SŽ Olimpija, ki sta zmagali v polfinalu. O prezgodaj zaključeni sezoni sva se pogovarjala s trenerjem ekipe SIJ Acroni Jesenice Mitjo Šivicem.

Ko ste poleti prevzeli jeseniško hokejsko moštvo, ste se morali z družino preseliti iz Francije, kjer ste se po igralski karieri uveljavili kot trener. Zakaj ste se odločili, da se vrnete domov?

Naj povem, da me je delo v jeseniškem klubu vedno zanimalo, saj je to pač klub z bogato zgodovino in številnimi uspehi. Ko sem lani dobil klic predsednika Anžeta Pogačarja, ali bi kot trener prevzel moštvo, sem se najprej pozanimal o igralcih, ki naj bi jih vodil. Ugotovil sem, da so to večinoma fantje, ki so bili nosilci igre v mladi reprezentanci do dvajset let, pa tudi nekaj izkušenih na čelu z Andrejem Tavžljem. To me je navdalo z optimizmom, saj sem podobno stanje imel v moštvu francoskega Lyona, kjer nam je uspelo iz slabega stanja narediti uspešno ekipo. Poklical sem vsakega od fantov jeseniške ekipe, se z njim pogovoril, mu predstavil svoja pričakovanja ter poslušal, kaj si želi vsak od njih. Fantje so bili za sodelovanje zainteresirani, in ko sem to ugotovil, sem lahko potrdil, da prevzamem moštvo. S tem se je strinjala tudi moja družina, saj smo imeli načrt, da bi se vrnili domov. Je pa res, da se je vse skupaj zgodilo zelo hitro in večino dopusta sem nato zbiral informacije in delal načrte, da smo avgusta lahko začeli delati.

Je bilo z moštvom potrebnega veliko prilaganja?

Na začetku je bilo najbrž težko predvsem fantom, saj se je način dela precej spremenil. V svoje delo vključujem veliko pogovorov, ki potekajo pred treningom in po njem in gotovo je bilo potrebnega nekaj časa, da so se fantje navadili svojih vlog, ki so seveda odvisne od tega, ali igraš v četrtem ali prvem in drugem napadu in si na ledu z igralcem več. Ves čas sem verjel, da nam bo uspelo, saj sem videl, kako požrtvovalno in kvalitetno igralci delajo na treningih. Fantje so mi zaupali in vedeli smo, da se bo to obrestovalo.

Od začetka Alpske lige do zadnjih tekem ste imeli kar nekaj rezultatskih vzponov in tudi padcev, med katerimi je odmeval zlasti decembrski poraz s SŽ Olimpijo na domačem ledu. Kdaj je bilo vam kot trenerju najteže?

Iskreno povedano mi nikoli ni bilo težko. Verjel sem v fante, verjel sem v naše delo in tudi v to, da se bo vse skupaj obrnilo v naše dobro. Seveda so bili na začetku sezone tudi hladno-topli rezultati, vendar smo tudi takrat na trenutke prikazali zelo dobre predstave. Decembra, ko nam ni šlo ravno po načrtih, sem se bal, da bodo fantje začeli dvomiti o našem delu. Vendar niso. Zato posebno težkih trenutkov zame med sezono ni bilo. Res smo doživeli katastrofalen poraz proti SŽ Olimpiji, vendar dela nismo spreminjali. Vedeli smo, da fantje v tistem trenutku niso bili pravi in da bomo to prebrodili. Delali smo naprej in stvari postavili na svoje mesto.

Na zadnjih tekmah v boju za končnico in nato v razigravanju ste igrali odlično. Ko ste bili res v naletu, pa se je tekmovanje najprej prekinilo. Kako ste to sprejeli?

Gotovo smo bili v zadnjem delu sezone najboljše moštvo v ligi. Takoj ko smo zvedeli, da je liga prekinjena, smo naredili nov načrt, fantje pa so dobili tudi nekaj prostih dni. Verjeli smo, da se bo tekmovanje kmalu nadaljevalo.

Kmalu ste dobili tudi novico, da je liga zaključena, eden od vaših igralcev pa okužen s koronavirusom. Kako ste to sprejeli?

Po zadnjem treningu se tri dni nismo videli, nato pa smo izvedeli, da je v ekipi okužen igralec. Seveda to ni bilo prijetno, dejstvo pa je bilo, da je bila potrebna samoizolacija, in vsi skupaj smo upali na najboljše. Trenutno stanje je pač dejstvo tako za nas športnike kot vse druge. Seveda pa je s tekmovalnega stališča za nas škoda, saj smo bili v naletu in res nam je šlo zelo dobro. Vendar pa je treba na to pogledati tudi s pozitivne strani, saj lahko rečem, da smo sezono končali pred polno domačo dvorano, s fantastičnim vzdušjem in zmago. Tudi na zadnji tekmi v Pustertalu smo igrali fantastično in verjeli smo, da nam lahko uspe odličen zaključek. Toda stvari so se v nekaj dneh spremenile in trenutno je pomembno predvsem zdravje.

Kljub vsem razmeram gotovo razmišljate o novi sezoni in treningih?

S fanti smo, kljub temu da se ne vidimo, v rednih stikih. Deset dni niso imeli nobenih treningov, sedaj pa imajo individualne programe, po katerih morajo delati 14 dni. Te je bilo malce teže narediti, saj lahko trenirajo le doma ali sami v naravi. Ko bo ta čas minil, bomo pač videli, ali bomo že skupaj ali še ne. V programu imamo, da bomo tudi čez poletje nekaj časa trenirali skupaj, nekaj časa pa bodo trenirali vsak posebej. Tudi v tem času bodo imeli posebne programe. Ko se bomo avgusta dobili, bodo morali biti boljši, kot so bili lani avgusta. Samo tako bo možen napredek. Upam tudi, da nam bodo še naprej naklonjeni tako navijači kot sponzorji in da se zaradi trenutne situacije hokej na Jesenicah ne bo ustavil. Že pred časom je bilo namreč jasno, da v klubu ostanem tako jaz kot predsednik Anže Pogačar in športni direktor Marcel Rodman. Želim si, da bi ostalo tudi jedro ekipe in da bi ta res priljubljeni šport na Gorenjskem ostal in se razvijal.

Kaj trenutno počnete?

Imam tri otroke, desetletno deklico ter fanta, stara šest in štiri leta. Z družino imamo srečo, ker smo doma na vasi, celo sosedje so precej daleč. Tako se vestno držimo predpisane izolacije. Doma skrbimo za opravljanje šolskih obveznosti, vsak dan gremo tudi v naravo. Iz vsega skušamo potegniti najboljše. Če postavimo ob stran vse grozljive novice o tem, kaj se lahko zgodi, nam ni hudega. Končno smo več skupaj, saj med sezono res nisem veliko doma.

Oddajte svoj komentar

Kranj 6°

pretežno oblačno
vlažnost: 93 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

6/15

sobota

0/17

nedelja

4/16

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 16. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

OBVESTILA / Cerklje, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Šenčur, 16. marec 2024

Pod okence pridem

PRIREDITVE / Cerklje, 16. marec 2024

Cerklje smučamo – pokal občine 2024

GLASBA / Predoslje, Stražišče, 16. marec 2024

Spustite me pod kovter, gospa Markham

OBVESTILA / Goriče, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Visoko, 16. marec 2024

Dobrodelna predstava Bog masakra

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.