Najbolj pogrešajo osebne stike

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / nedelja, 19. april 2020 / 11:34  

Osnovna šola Šenčur je staršem in učencem poslala vprašalnik, s katerim so ocenjevali šolanje na daljavo.

Od 16. marca, ko po zaprtju šol poteka šolanje na daljavo, se tudi v Osnovni šoli Šenčur po najboljših močeh trudijo, da bi učencem v danih razmerah omogočili največ. Ravnateljica Majda Vehovec ob tem, ko komunikacija poteka na daljavo in so stiski med učenci in učitelji zgolj virtualni, pravi, da vsi težko pričakujejo vrnitev v »normalno« življenje, srečanje v šoli in nadaljevanje šolskega leta v živo. »Potrudimo se, da se čim prej vrnemo v normalne tirnice, k temu pa lahko pripomore prav vsak posameznik. Vse se da!, je slogan gledališke predstave, ki jo učitelji pripravljamo za učence. Naj velja tudi za dneve, ki so pred nami,« poudari ravnateljica.

Kako pa nov način šolanja vidijo učenci in njihovi starši? Tretji teden, odkar zaradi epidemije covida-19 poteka šolanje na daljavo, so staršem in učencem poslali vprašalnik o tem, kako ocenjujejo nov način šolskega dela. Vprašalnik je rešilo 465 vprašanih, 55 odstotkov vseh učencev šole. Učenci so ocenjevali uporabo opreme, ocenjevanje na daljavo, časovni okvir dela, pomoč ali podporo pri učenju in način dela, starši pa težave, ki jih vidijo pri delu. Tretjina učencev uporablja pri delu družinski računalnik, skoraj petina vprašanih telefon, nekaj več kot petina jih ima na voljo tudi tiskalnik; 16 odstotkov učencev ima na voljo lasten računalnik, desetina pa tablični računalnik. Skoraj tri četrtine učencev ocenjuje delo na daljavo kot zelo zanimivo ali zanimivo, četrtina pa kot manj zanimivo ali nezanimivo. Polovica učencev za šolsko delo porabi manj kot pet ur, tretjina manj kot tri ure, preostali pa več kot pet ur. Več kot polovici učencev nudijo pomoč starši, v manjših deležih pa sledijo sorojenci (18 odstotkov), učitelj (13 odstotkov), desetina učencev dela samostojno, manjšemu deležu pomagajo sošolci ali drugi. Najpogostejši način dela je z branjem gradiv, knjig, učbenikov, sledijo e-pošta, delo v spletni učilnici, z videoposnetki ali videoklicem, najredkeje po telefonu.

V šolsko delo so v tem času močno vpeti tudi starši. Največ, skoraj tretjina, jih ob tem poudarja, da otroci pogrešajo stike z vrstniki, dobra petina staršev ima težave z urnikom in organizacijo dela, sledijo nemotiviranost otrok za delo, slabša koncentracija otrok, nekateri omenjajo tudi strah in tesnobnost otrok. Starši so tudi zapisali, da so veliko v službi in jim za delo z otroki zmanjka časa, da imajo učenci veliko nalog, prevelik obseg snovi, zelo poglobljene vsebine, da preživijo preveč časa za računalnikom in telefonom, da jim težko nudijo pomoč, ovira je tudi več šoloobveznih otrok v družini, poudarili pa so tudi preverjanje opravljenega dela. Največ staršev kot težavo omenja tudi presojo, koliko samostojnosti naj pri delu pustijo svojemu otroku, kako naj snov otroku razložijo, presojo o tem, katere vsebine in naloge so pomembne, kako naj sploh pomagajo otroku. Omenjali so tudi nerazumevanje navodil, absolutno preveč dela, kako motivirati otroka, preverjanje narejenega, pomanjkanje časa, različni načini dela (e-pošta, različni kanali, razdrobljenost), ni enotnega načina posredovanja vsebin, pogrešajo posnetke, videoklice in osebni stik.