Limone so šle po gobe

Odpusti jim, sem si rekla, 3. del

»Sin je imel še eno partnerico, ki se mi je sprva zdela prijetna, le njeni starši so bili nemogoči: nasilni v komunikaciji, pogoltni, vse bi požrli, kar jim je prišlo na mizo. Dekletova mama me je začela izsiljevati za denar. Češ ti, Jurka, ga imaš dovolj, posodi mi za to in ono. Pri denarju sem pa Gorenjka. Za neumnosti zlepa ne gre od mene …«

Jurka je ena tistih, ki jih globoko spoštujem, ne le občudujem. Kaj vse je doživela! Leta in leta so se ji besede, misli, doživetja nalagali v dušo in – tako kot tudi številni drugi – ob sebi ni imela nikogar, ki bi mu lahko zaupala, se mu izpovedala.

»Ljudje radi opravljajo. Ko gre novica od ust do ust, vsak doda še kakšen drobec, kaj pride na koncu ven, si lahko le mislimo. Tudi zato sem, če smo že kramljali, govorila o splošnih, nepomembnih stvareh – o sebi nikoli,« je povedala.

Prepričana je, da ne bo nihče, ki bo njeno zgodbo bral, te povezal z njo. Mirne duše jo bo lahko izrezala iz časopisa in dala v album, kjer hrani marsikaj, kar bo, ko bo prišel čas, izročila vnuku. Nekako se ji zdi, da jo bo razumel, čeravno ga ni videla že devet let in niti ne ve točno, v kakšnih razmerah živi.

»Sina sem preveč razvajala. Preveč sem mu nudila. Ko sem mu včasih omenjala, kakšna je bila moja mladost, se mi je smejal. ''Mami, ti rada lažeš! To je že patološko, kar počneš!'' mi je govoril. Po svoje sem ga razumela, saj sem imela takrat, ko je odraščal, že ''vse'', kar si srce poželi, pomanjkanja nisva občutila. Žal je podedoval mojo zunanjost in Marjančkov značaj. Ko bi bilo ravno obratno, bi bilo bolje zanj. Že kot otrok je bil zelo sposoben, ustvarjalen, tudi inovativen. Vsega se je lotil, a se tudi hitro naveličal. Spominjam se, s kakšnim žarom je zbiral sličice za neki album. Ni bil še na polovici, že ga je vrgel med stare časopise na klopi. ''Zbiranje sličic je otročje!'' me je zavrnil, ko sem ga vprašala, zakaj se je naveličal. Bil je tudi uspešen študent, njegove ocene niso bile nikoli nižje od devet. Trikrat je menjal smer študija, danes je ''faliran'' študent. Ni imel volje, da bi se boril do diplome, pa bi se lahko! Potem se je zapletel še z Mirjam, ki je hitro spoznala, kakšen je. Raje je naredila splav, kot bi se vezala z njim. To me je zelo potrlo, bolj kot njega. Ali pa tega ni pokazal, kdo ve? Da je bilo tako, sklepam po nekaj sivih laseh, ki jih je takrat dobil.

Bila sem presrečna, ko je pripeljal domov Sabino. Sin je že imel redno službo, zdelo se mi je, da se mi je življenje končno uredilo, kot sem že ves čas upala in sanjala. Mladima dvema sem prepustila stanovanje, sama pa sem se preselila v najeto garsonjero na istem hodniku. Bila sem tiho, ko sta prirejala zabave, ko so ležale pločevinke po tleh, ko nista več skrbela za meni tako ljube limone, ki sem jih imela na balkonu, pa so vsako leto bogato rodile. Tolažila sem se, da so pač mladi drugačni. Ko se je rodil vnuk, sem bila najsrečnejša babica na svetu! Spet sem naredila veliko napako: vse, kar je potreboval, sem mu že od prvega dne naprej kupovala. Sinu in snahi sem rekla, naj uživata, poskrbita zase. Saj veste: v stilu, če meni ni bilo postlano z rožicami, naj bo vsaj potomcem! Napaka, kakšna napaka! Potem sem zanje začela tudi kuhati, snaha mi je dovolila, da sem jima pospravljala po kuhinji in dnevni, v druge prostore nisem imela vstopa, sta jih zaklenila pred menoj. Vse sem spravila v red, le limon nisem več mogla. Odmrle so. Prav na jok mi je šlo. Vnuk je bil od petka do ponedeljka večino časa pri meni. Potem ko je bil že malo starejši, tam pri štirih letih, je že sam ušel od staršev in prihlačal do mojih vrat. Strašno sem ga imela rada! V meni je bilo toliko ljubezni! Leta in leta se je nabirala in ostajala nedotaknjena ... Ko so se začeli prepiri med mladima vedno bolj stopnjevati, je bil vnuk pri meni tudi ponoči. Ne vem točno, kaj vse se je na drugi strani hodnika dogajalo, vem pa, da je bilo marsikaj hudega. Prvič sem opazila, da je bil tudi sin žalosten in zaskrbljen hrkati. Potem je prišel tisti dan, ko sem vnuka videla zadnjikrat. Točno devet let in 35 dni je že. Snaha je pridrvela ponj, ga grobo zgrabila in odvlekla s seboj. Kaj vse mi je vrgla v obraz! Verjemite, besede tisočkrat bolj bolijo kot udarci. Krivdo za razpad zakona je prevalila name. Žalila me je z vulgarnimi izrazi, kletvice so kar letele iz njenih ust. Potem je odvihrala skozi vrata. Iz mojega stanovanja je pobrala vse, kar je bilo kaj vredno. Na dvorišču so jo že čakali njeni starši, ki me prav tako niso nikoli marali.

Sledila so leta, ki se jih ne spominjam rada. Želela sem zamenjati službo, za nekaj časa oditi tudi v tujino, pa je ena od sodelavk, s katero sva bili celo v dobrih odnosih, dosegla, da se to ni zgodilo. Razlog: menda sem bila že prestara. Grenkoba, s katero sem se soočala, je moje duševno ravnovesje še dodatno zamajala.

Za še več neprespanih noči pa je poskrbel sin, ki je začel voditi v stanovanje različne ženske. Nobena ni ostala dolgo. Moj dom, moj ponos so dodobra uničili, zanemarili, tudi poškodovali. Enkrat se je pošteno zapletlo: sin se je svojim ženskam lagal, da je stanovanje njegovo, kar pa sploh ni bilo res. Ena od njegovih gospa ga je hotela prodati v želji, da bi si na morju kupila nekaj apartmajev in jih oddajala v najem.

''Mat', saj boš to naredila, kajne? Ti ga tako in tako ne potrebuješ več!'' me je prijazno spodbodel še sin. A sem se na njegovo presenečenje uprla. Morda je bilo vse tisto, kar sem mu zmetala v obraz, grdo, a se nisem več mogla zadrževati. Izbruh ni minil brez posledic. Zjutraj sta oba zapustila stanovanje, sin pa je začasno z menoj pretrgal vse stike. Mislila sem, da mi bo počilo srce od hudega, a jokati nisem več mogla. Preveč je že bilo solz. V ihti in brez pravega razmisleka sem stanovanje potem kar sama prodala in se na ta način poslovila od ''spomenika'', ki mi je predstavljal največjo osebno zmago nad revščino, v kateri sem odraščala.

Preselila sem se sem, kjer danes kramljava. Ponosna sem nase, da sem se s težavami spoprijemala brez pomoči psihoterapevta ali celo zdravil. Sin se včasih oglasi, a me še nikoli ni prosil odpuščanja. Jaz pa tudi nočem drezati v bolečo rano. Trenutno živi z neko žensko. Kako jima gre, ne vem, ker mi je noče niti predstaviti. Pravi, da se boji, da bi mu tudi to zvezo razdrla. Zakaj vali krivdo za svoje neuspehe name? Ne vidim logike. A molčim, ker ne želim, da bi mi dokončno obrnil hrbet.

Zaradi slabih izkušenj s tukajšnjimi sosedi nisem navezovala stikov. Nekaj so poskušali, pa sem se jim vsakokrat zelo prijazno in vljudno zahvalila za povabilo na kavo. Ena od njih je bila zaradi zavrnitve užaljena. Začela me je obirati. Nekje je izvedela, kje sem zaposlena, menda je poznala neko žensko, ki je poznala tudi mene. In ta ji je povedala, da nisem nič prida, da sem povzpetniška, grebatorska, da hodim skozi življenje prek trupel. Zaselek šteje komaj kakšnih petsto hiš, drži se glavnega mesta, a se staroselci vsi poznajo med seboj. Ko sem šla na pošto, sem prav čutila, kako me čudno pogledujejo. Kaj so si mislili o meni? Kar so hoteli. Potem pa ena od klepetulj le ni mogla držati jezika za zobmi …

Nekje sem prebrala, da se ljudje, ki imajo za seboj toliko slabih izkušenj, kot jih imam jaz, radi spremenijo v žrtve. Tudi tebe, Milena, sprašujem, se je to zgodilo tudi meni? Ali je prava resnica drugačna? Ali se samo meni zdi, da se mi je dogajala krivica? Kje bom našla pravi odgovor?«

(Konec)

Oddaj svoj komentar

Kranj 9°

delno oblačno
vlažnost: 72 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

4/18

nedelja

8/23

ponedeljek

9/24

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Strahinj, Duplje, 31. maj 2020

Pohod po Udin borštu

RAZSTAVE / Škofja Loka, 2. junij 2020

Žiri, čevljarsko mesto

IZLETI / Kranj, 2. junij 2020

Kolesarski izlet

IZLETI / Kranj, 7. junij 2020

Na Srednji vrh nad Završnico

IZLETI / Kranj, 25. junij 2020

Štiridnevni izlet v Bosno

IZLETI / Kranj, 29. junij 2020

Na letovanje v Izolo

IZLETI / Kranj, 3. julij 2020

V Romunijo

IZLETI / Kranj, 9. september 2020

Letovanje na otoku Rabu

 

 
 

 

 
 
 

Manj raka ali manj obravnav? / 16:27, 30. maj

Avtorica članka, ko se je začela korona je takrat svet obstal. Zdravniki so povedali, da se vsi ukvarjajo s pandemijo in, da vse druge diagn...

Počivalšek: zlorabe so nesprejemljive / 09:40, 30. maj

Ejga švaba, kva vam je mask zmanjkalo v Nemčiji al so švabi škrti?

Počivalšek: zlorabe so nesprejemljive / 22:53, 29. maj

Z prijateljico še srečava vsak drugi dan seveda negre Brez poljubov, še bolj sva zdrava kot pred Corono.

Počivalšek: zlorabe so nesprejemljive / 22:51, 29. maj

Ljudje božji kako ste naivni kakšno Korona,neki če nebi bilo te epidemije bi isto toliko Ljudi umrlo,Jaz delam pri potrebujem zavodu v Nemči...

Počivalšek: zlorabe so nesprejemljive / 18:22, 29. maj

Sivolasi brezzobi debeluh iz NIJZ -ja ne ve, da je Zdravc nabavil preveč mask in dokler zaloga rahlo ne poide, Jelko vztraja, da so maske obvezne...+ umivanje nog !
TOP LISTA NADREALISTA :)

Nova realnost v turizmu / 18:20, 28. maj

Jelko pravi, da če bo v jeseni virus mutiral si bo obvezno umivati tudi noge !

Podaljšali rok oprostitve najemnin / 16:49, 27. maj

Po seji pa gredo v gostilno in skupaj sedijo za isto mizo !
FAKINGBULŠIT