Veleposlanica ZDA v Sloveniji Lynda C. Blanchard si je v ponedeljek, na svetovni dan muzejev in tik pred svetovnim dnevom čebel, v spremstvu radovljiškega župana Cirila Globočnika ogledala Čebelarski muzej. / Foto: Gorazd Kavčič

Veleposlanica obiskala muzej

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 19. maj 2020 / 14:32

Lynda C. Blanchard, od jeseni veleposlanica ZDA v Sloveniji, je v ponedeljek obiskala Čebelarski muzej v Radovljici ter na ta način pozdravila mednarodni dan muzejev, ki smo ga praznovali v ponedeljek, ter svetovni dan čebel, ki ga bomo, tokrat tretje leto zapored, zaznamovali jutri.

»Med jem vsako jutro za zajtrk. Dam ga v kavo, tudi v jogurt ... Mislim, da sem že prava Slovenka,« je zbrane v Čebelarskem muzeju v ponedeljek, na mednarodni dan muzejev in dva dni pred svetovnim dnevom čebel, nagovorila Lynda C. Blanchard, ameriška veleposlanica v Sloveniji.

Radovljica – »Med jem vsako jutro za zajtrk. Dam ga v kavo, tudi v jogurt ... Mislim, da sem že prava Slovenka,« je zbrane v Čebelarskem muzeju v ponedeljek, na mednarodni dan muzejev in dva dni pred svetovnim dnevom čebel, nagovorila Lynda C. Blanchard, ameriška veleposlanica v Sloveniji. Skupaj z županom Radovljice Cirilom Globočnikom si je ogledala zbirko čebelarskega muzeja in se na kratko sprehodila po starem mestnem jedru.

Kot je povedala Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, v okviru katerih deluje tudi Čebelarski muzej, ob svetovnem dnevu čebel – letos ga praznujemo tretje leto zapored – vedno gostijo visoke protokolarne goste.

»Obiski, kakršen je današnji, so za nas seveda velika čast, pomenijo pa tudi odlično promocijo za naš muzej kot tudi ozaveščanje o pomenu čebel in kulturne dediščine slovenskega čebelarstva,« je pri tem poudarila direktorica Petra Bole.

Povedala je, da bodo letošnji svetovni dan čebel glede na trenutno situacijo sicer zaznamovali drugače kot običajno. Tako so na vrtu Šivčeve hiše že v ponedeljek odprli razstavo poslikanih panjskih končnic v stripu, ki bo na ogled vse do konca poletja. Prav obsežna zbirka panjskih končnic, poslikanih prednjih stranic panjev kranjičev, je, tako poudarjajo v muzeju, največje bogastvo muzeja. Panjske končnice so namreč značilne samo za Slovenijo in so resnična posebnost slovenske ljudske kulture. Zbirka zajema primerke od najstarejše znane panjske končnice iz 18. stoletja do zatona te ljudske umetnosti na začetku 20. stoletja. Motivika panjskih končnic je različna, od nabožne vsebine s podobami svetnikov in njihovih zgodb do posvetnih prizorov iz zgodovine in vsakdanjega življenja.