Slovo ugledne znanstvenice

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / sobota, 23. maj 2020 / 14:55  

V 94. letu starosti je umrla ugledna znanstvenica dr. Aleksandra Kornhauser Frazer. Častni občanki Škofje Loke so se poklonili na sinočnji žalni seji.

Škofja Loka – Aleksandra Kornhauser Frazer se je rodila leta 1926 v družini lesnega trgovca Calearija v Virmašah pri Škofji Loki. Leta 1929 je družina v svetovni krizi obubožala in se preselila v Karlovec ob Poljanski Sori, kjer je Aleksandra (po domače Sulčkova Adi) preživljala svoje otroštvo in mladost.

Že kot otrok je pomagala s svojim delom preživljati družino. Mladost ji je prekinila vojna, vključila se je v narodnoosvobodilni odpor. Po vojni se je najprej šolala na učiteljišču, poučevala na osnovnih in srednjih šolah ter leta 1963 diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je dve leti pozneje tudi doktorirala. Kasneje se je izpopolnjevala v Švici, Veliki Britaniji in ZDA. Poučevala je na pedagoški akademiji v Ljubljani, bila nekaj časa njena dekanja, zatem je postala redna profesorica za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je že v letu 1971 začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike. Vmes je nekaj časa preživela v politiki, bila je namreč podpredsednica izvršnega sveta, ki ga je vodil Stane Kavčič. Kot je dejala pred poldrugim letom na srečanju v Škofji Loki ob predstavitvi svoje knjige Poti in srečanja, pa ta svet ni bil zanjo in vrnila se je nazaj na univerzo, k znanosti. Na univerzi se je veliko ukvarjala tudi z aplikativno znanostjo in že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja veliko sodelovala s farmacevtsko industrijo.

Uveljavila se je tudi v mednarodnih znanstvenih krogih. Leta 1981 je postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih inštitucijah in organizacijah. Med drugim je bila med leti 1974 do 1980 predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in v letih med 1979 in 1990 predsednica jugoslovanskega odbora za znanost pri UNESCU. Leta 1989 je postala članica Svetovne akademije znanosti v Stockholmu, med drugim je vodila tudi številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU. Njeni dosežki so zapisani v tridesetih knjigah, objavila pa je tudi več sto strokovnih in znanstvenih člankov za domače in tuje strokovne revije ter več knjig, zlasti v tujih jezikih, ter dvajset učbenikov in monografij s področja kemije in kemijske informatike. Bila je dobitnica več nagrad, med vsemi pa je bila najbolj ponosna na najvišjo japonsko nagrado honda, ki je bila leta 1999 podeljena kot prvi (in še vedno edini) ženski na svetu.

Bila je častna meščanka Ljubljane, leta 1993 pa so jo razglasili za častno občanko domače Škofje Loke, kamor se je vedno rada vračala. Januarja lani je loškemu občinstvu predstavila tudi svojo knjigo Poti in srečanja, ki je izšla pri založbi Modrijan. Od častne občanke so se v Škofji Loki poslovili na sinočnji žalni seji.