Sodne počitnice bodo krajše

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 23. maj 2020 / 10:02  

Zaradi pridelanih zaostankov med epidemijo covida-19 se bodo sodne počitnice letos začele 1. avgusta, in ne že 15. julija, kot je običajno. Sodišča so lani število nerešenih zadev zmanjšala za osem odstotkov.

Ljubljana – Zaradi omejitve dela, kar je bil ukrep za zmanjšanje nevarnosti okužbe s covidom-19, so na slovenskih sodiščih v zadnjih dveh mesecih nastali nekateri zaostanki. Če so imeli na sodiščih 16. marca okoli 128 tisoč nerešenih zadev, je bilo 15. maja po nepopolnih ocenah 136.100 nerešenih zadev. Zaostanke bodo po napovedih predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča skušali nadoknaditi tudi s skrajšanjem letošnjih sodnih počitnic. Te običajno potekajo od 15. julija do 15. avgusta, letos pa bodo polovico krajše in bodo trajale od 1. do 15. avgusta. Florjančič je sicer ta teden predstavil letno poročilo o delu sodišč v letu 2019.

Sodišča so med epidemijo obravnavala le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah pa niso tekli. Predvidoma bo delo na sodiščih v običajnem obsegu spet steklo 1. junija, tedaj bodo začeli spet teči tudi sodni roki. Na vrhovnem sodišču se zavedajo, da bi lahko ob ponovni normalizaciji dela na sodiščih in ob upoštevanju osnovnih ukrepov za preprečevanje okužb ponekod prišlo do težav z zagotavljanjem primernih sodnih dvoran, zlasti v kazenskih zadevah in na družinskem področju. Predsednike sodišč so zato že pozvali, da sporočijo svoje potrebe, z ministrstvom za pravosodje pa se pogovarjajo o možnih rešitvah, med katerimi je tudi najem večjih prostorov.

Slovensko sodstvo je sicer po Florjančičevih besedah lani delovalo učinkovito in uspešno, na večini področij pa je tudi skrajševalo povprečni čas reševanja zadev. »Sodstvo se lahko tako že nekaj let preko različnih analiz in aktivnosti vse bolj poglobljeno posveča vprašanjem kakovosti – od kakovosti kadrov do kakovosti odločanja in kakovosti odnosov z uporabniki,« je ob predstavitvi letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2019 poudaril predsednik vrhovnega sodišča. Aktivnosti na področju kakovosti niso ostale neopažene niti v mednarodnem okolju, saj je projekt Izboljšanje kakovosti sodstva prejel več nagrad, tudi Kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija, je dodal.

V letu 2019 so sicer vsa sodišča prejela v reševanje skupno skoraj 839 tisoč zadev, rešila pa so jih 850 tisoč. Nerešenih oziroma v reševanju je konec lanskega leta ostalo nekaj več kot 133.000 zadev, kar je za osem odstotkov manj kot v letu 2018 in za dobro polovico manj kot leta 2014. Med nerešenimi je sicer največ pomembnejših zadev, torej kompleksnejši primeri, ki se rešujejo dalj časa.

Florjančič je opozoril tudi na problematiko plačnega sistema sodnikov in sodnega osebja, ki da že dolgo več ne zagotavlja materialne neodvisnosti sodstva. Povsem so porušena tudi institucionalna razmerja med vejami oblasti, saj bi morale biti plače funkcionarjev vseh treh vej oblasti v osnovi primerljive, vendar pa plače sodnikov za plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti zaostajajo za vsaj osem plačnih razredov oziroma za 32 odstotkov. S tem se po mnenju Florjančiča krši načelo neodvisnosti sodstva.

Sodstvu pogosto povzročajo težave tudi premalo dodelani zakonski ali podzakonski predpisi, predvsem pa ima na izvajanje sodne oblasti lahko izjemno resne posledice neustrezno predvidevanje finančnih in organizacijskih posledic zakonodajnih sprememb, je poudaril Florjančič. Znova je opozoril na neustrezne prostorske pogoje na nekaterih sodiščih in izpostavil že vrsto let nerešeno vprašanje optimizacije mreže sodišč, za katero se zavzema sodstvo, nujno pa bi bilo treba preurediti tudi položaj prvostopenjskih sodišč in sodnikov.