Podpisniki Avstrijske državne pogodbe 15. maja leta 1955 na balkonu dunajskega dvorca Belvedere / Foto: Arhiv ORF Celovec

Pogodba upanja in razočaranja

Pretekli petek, 15. maja, je minilo petinšestdeset let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja tudi pravno varstvo na Koroškem in na Štajerskem živečim Slovencem. Žal mnoge v pogodbi zapisane pravice niso spoštovane.

Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je zapisal, da je Avstrijska državna pogodba še vedno aktualna in da bo Republika Slovenija še naprej vlagala vse napore za uresničitev 7. člena pogodbe. Slovenija se po mednarodnem pravu šteje za pravno naslednico in partnerico v tej pogodbi in za zaščitnico slovenske manjšine v Avstriji.

Sedmi člen Avstrijske državne pogodbe ima pet točk. V prvi piše, da državljani slovenske in hrvaške manjšine uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kot drugi državljani, vključno s pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. V drugi točki je zagotovljena pravica do osnovnega pouka v slovenskem in hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Tretja točka govori o slovenščini kot uradnem jeziku na območjih s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom. Predpisana je tudi dvojezična topografija. Peta točka pa posebej poudarja, da je treba organizacije, ki želijo slovenski in hrvaški manjšini odvzeti manjšinske pravice, prepovedati.

Po osmih letih pogajanj in po 400 sestankih pogajalskih skupin so 15. maja leta 1955 zunanji ministri Francije Antoine Pinay, Sovjetske zveze Vjačeslac Molotov, Velike Britanije Harold MacMillan in Združenih držav Amerike John Foster Dulles v dunajskem dvorcu Belvedere podpisali Državno pogodbo o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije ali kratko Avstrijsko državno pogodbo. Z avstrijske strani je pogodbo podpisal zunanji minister Leopold Figl, ki je tega dne na balkonu Belvedera vzkliknil znamenite besede: Avstrija je svobodna! Pogodba, ki je mednarodni dokument in del avstrijske ustavne ureditve, je začela veljati 27. julija leta 1955, zadnji vojaki francoskih, sovjetskih, britanskih in ameriških zasedbenih sil pa so ozemlje Avstrije zapustili 26. oktobra tega leta. Nova Avstrija ali druga avstrijska republika, kot običajno rečemo ali zapišemo, je bila decembra istega leta sprejeta v Organizacijo združenih narodov in določena z mejami, ki so veljale pred 13. marcem 1938. Tega dne je Hitler z »anšlusom« priključil takratno Avstrijo, v kateri je bil rojen, k svojemu velikemu rajhu. Kar dolgo je trajalo, da je mednarodna skupnost Avstriji priznala status žrtve tretjega rajha. Večina Avstrijcev je namreč leta 1938 z naklonjenostjo sprejela priključitev k Nemčiji.

Državna pogodba je prepovedala novi Republiki Avstriji ponovno združitev z Nemčijo in vključevanje v vojaške pakte, kakršnokoli sodelovanje s Habsburžani in tudi ustanavljanje organizacij ter društev na temelju idej nacionalsocializma in sovraštva do narodnostnih manjšin. Žal zadnja prepoved ni držala dolgo, saj so bili že dve leti po podpisu pogodbe prav na predlog teh organizacij sprejeti zakoni zoper pravice in interese slovenske manjšine.

Domača naloga iz Moskve

Avstrijska državna pogodba je uresničitev enega od sklepov Moskovske deklaracije, objavljene 1. novembra leta 1943. V njej so zunanji ministri zavezniških držav zapisali, da priključitev Avstrije k Nemčiji leta 1938 ni bila veljavna in da je treba Avstrijo po vojni obnoviti v mejah pred »anšlusom« leta 1938. Ob tem so zapisali, da je »Avstrija odgovorna za sodelovanje v vojni na strani Nemčije in tej odgovornosti ne more uiti« in da bo treba razmisliti, »koliko bo sama prispevala k njeni osvoboditvi«.

Če je kdo v Avstriji prispeval k osvoboditvi, so bili to koroški Slovenci. Vprašanje pa je, koliko to dejstvo še posebej koroška oziroma avstrijska politika in zgodovinopisje upoštevata. »Koroški Slovenci so na ta prispevek še posebej ponosni, saj je bil le na južnem Koroškem edini omembe vreden organiziran odpor proti nacionalnemu socializmu z več sto žrtvami. Med njimi je bilo tudi 13 žrtev iz Sel in okolice, ki so bili 29. aprila leta 1943 na Dunajskem deželnem sodišču obglavljeni. Nobelovec Peter Handke je tem preprostim in pogumnim ljudem v svojem delu Še vedno vihar postavil ogromen literarni spomenik. Po letu 1945 se je v pogajanjih za državno pogodbo zvezna vlada večkrat sklicevala na ta odpor,« je ob 65-letnici Avstrijske državne pogodbe zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko.

Žaljivke za odlikovance

»Zdi se, kot da tega prispevka koroških Slovencev v Avstriji po vojni niso kaj dosti upoštevali. Ne le v nemško nacionalnih, temveč tudi v uradnih krogih je prevladala teza, da je bilo partizansko gibanje na Koroškem vneseno iz Slovenije, da je bilo del 'slovenskega nacionalizma', del sanj o 'veliki Sloveniji', in je kot tako imelo v prvi vrsti cilj odtrgati južni del Koroške, takrat še močno naseljen s Slovenci, od skupne dežele Koroške in ga priključiti sosednji Jugoslaviji, ne pa obnoviti demokratične Avstrije,« je na naše vprašanje o pomenu partizanskega gibanja za ustanovitev nove avstrijske države odgovoril dr. Marjan Linasi, muzejski svetnik Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca. »Seveda bi takim ljudem na njihove očitke z veseljem odgovoril, da so bili oni sami tisti, ki so prvi izdali svojo avstrijsko domovino s tem, ko so pripravili pot tuji sili, nacistični Nemčiji, da je lahko Avstrijo zasedla brez strela. Avstrija je bila obnovljena bolj po interesih zaveznikov kot pa po volji Avstrijcev samih,« ugotavlja dr. Linasi. V svojem raziskovanju je ugotovil, da so Avstrijci pošiljali februarja leta 1947 zunanjim ministrom zavezniških držav v Moskvi za lase privlečene podatke o svojem prispevku k zlomu Nemčije. Koroški partizani so bežno omenjeni le dvakrat. Pa so imeli takrat idealno priložnost sklicevati se na koroški partizanski boj. Vendar jim tega ni bilo treba, saj so vedeli, da je Avstrija za zaveznike strateško preveč pomembna in bo obnovljena z njenim lastnim prispevkom ali brez njega. »V začetku sedemdesetih let je v avstrijskih oblastnih krogih prevladalo mnenje, da so tudi koroški partizani nekaj prispevali k obnovi Avstrije, zato jih je predsednik republike odlikoval. Ob tej priložnosti so, kot je znano, nemški nacionalisti organizirali proteste pred vladno palačo v Celovcu, dobitnike odlikovanj zmerjali s 'koroškimi izdajalci' in jih obmetavali z jajci, tako da so se morali umakniti pri stranskih vratih,« je zapisal dr. Marjan Linasi.

Neuresničen sedmi člen

Pravice slovenske in tudi hrvaške manjšine so posebej zapisane v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, deloma pa tudi v členih 8, 9 in 10. Na člen 7 se Slovenci v zahtevah po svojih pravicah najpogosteje sklicujejo. V letih najhujšega obračuna s Slovenci smo na slovenskih protestih pogosto slišali vzklike: Artikel 7 unser Recht/Člen 7 naša pravica!

»Ko je bila podpisana državna pogodba, so se znova ustanovile 'domovinske organizacije', ki so storile vse za zmanjšanje pravic Slovencev,« sta v izjavi ob obletnici državne pogodbe zapisala Narodni svet koroških Slovencev in njegov predsednik dr. Valentin Inzko. »Upoštevajoč 10-odstotno klavzulo, ki jo je določilo avstrijsko ustavno sodišče, bi po podpisu državne pogodbe na Koroškem stalo 800 dvojezičnih tabel, saj se je v takratnem popisu prebivalstva za Slovence izreklo nad 40.000 ljudi. Danes je postavljenih 164 tabel. Slovencem je zadal najhujši udarec socialdemokratski deželni glavar Ferdinand Wedenig, ki je leta 1958 zaradi pritiska domovinskih organizacij, še posebej Heimatdiensta, in stavk ukinil leta 1945 sprejeto odredbo o obveznem dvojezičnem osnovnem šolstvu na Koroškem. V letošnjem jubilejnem letu bi bil lep znak, če bi po vzoru Gradiščanske in Cerkve tudi na Koroškem znova uvedli obvezen dvojezični pouk. Slovenci smo vedno pripravljeni na pogovore. Zadnja leta smo poslali na Dunaj okrog osemdeset predlogov in dopisov. Na mnoge nismo dobili odgovora ali vsaj potrdila, da so naše pisanje prejeli,« pravi dr. Inzko.

Tudi predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernard Sadovnik ni zadovoljen z uresničevanjem Avstrijske državne pogodbe. »Žalostno je,« pravi, »da se mora sedanja generacija pogovarjati o stvareh, ki bi morale biti že zdavnaj uresničene, in se pogajati za vsako besedo. Kot da bi bili berači! Uresničevanje državne pogodbe, še posebej v predšolski vzgoji, v izobraževanju na vseh ravneh, pri financiranju medijev, pri uporabi slovenščine v javnosti in vidni dvojezičnosti, pri pomoči Avstrije manjšinskim organizacijam, ki se po letu 1995 ni povišala, je dolžnost države, saj smo njeni državljani. Poleg tega smo koroški Slovenci z žrtvami, med katerimi so bili tudi moji svojci, prispevali k nastanku sedanje Republike Avstrije,« je povedal Sadovnik. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug pa meni, da je manjšinsko vprašanje dinamično vprašanje. Vse zahteve iz državne pogodbe bo težko uresničiti, je pa prepričan, da je Republika Avstrija predvsem na področju pomoči slovenskim društvom in organizacijam, medijem in šolstvu še velik dolžnik.

Oddajte svoj komentar

Kranj 10°

oblačno
vlažnost: 86 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

5/14

ponedeljek

4/9

torek

-1/16

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 18. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 19. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

IZLETI / Cerklje, 19. marec 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PRIREDITVE / Begunje, 20. marec 2024

Vaje za ohranjanje gibalne sposobnosti

IZLETI / Kranj, 21. marec 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

 

 
 

 

 
 
 

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...