Bojan Kadunc / Foto: Gorazd Kavčič

O obletnici, ki je ne bo

Ob lanskem propadu Adrie Airways je prišlo tudi do stečaja njene letalske šole, ki bi morala letos praznovati 40. obletnico ustanovitve. V njej so izšolali skoraj tisoč kandidatov, vse do zadnjega pa jo je vodil pilot inštruktor Bojan Kadunc iz Kranja, ki ni nikoli pričakoval, da tega jubileja ne bodo dočakali.

Hkrati s stečajem slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika je 30. septembra lani prišlo tudi do stečaja njegovega hčerinskega podjetja Adira Airways letalska šola. »Medtem ko je bilo matično podjetje po propadu deležno precejšnje pozornosti, oblikovala se je skupina Adria4ever, na radiu so piloti pripovedovali svoje izkušnje in spomine, pa ni bila nikjer omenjena letalska šola, ki je bila sestavni del enovite Adrie že pred štiridesetimi leti,« pravi Kranjčan Bojan Kadunc, inštruktor letenja z najdaljšim stažem v Adrijini letalski šoli in njen dolgoletni vodja.

Nekoč ugledno letalsko šolo je kot upokojeni sodelavec vodil tudi v zadnjih letih – vse do njenega konca. Ko so leta 2010 praznovali 30-letnico letalske šole, si ni predstavljal, da ta ne bo dočakala naslednjih deset let, se je pa, zanimivo, že v nagovoru na tedanji slovesnosti spraševal o njihovi usodi. »Tik pred praznovanjem tridesetletnice je Adria kot enovito podjetje razpadla na Adrio Airways, na Adrio tehniko in letalsko šolo. Zadnje besede v mojem takratnem slavnostnem nagovoru so bile, da je Adria razpadla na tri dele, čas bo pa pokazal, ali je bila to pravilna odločitev. No, očitno ni bila,« ugotavlja 69-letni inštruktor letenja, ki pa ni slutil, da bo propad prišel tako hitro. »Zame je bilo to mogoče malo lažje sprejeti, ker sem bil honorarni sodelavec. Ni mi bilo pa vseeno.« Še zlasti je bil zaskrbljen zaradi številnih šolajočih se kandidatov, ki so se znašli v negotovem položaju. Takoj po objavi stečaja so se trije sodelavci – Kadunc, vodja teoretičnega izobraževanja in tajnik – dogovorili, da se naslednji dan dobijo v šoli in za vse kandidate, ki so se šolali, pripravijo t. i. izpisnice, kar je pogoj za nadaljevanje šolanja v drugih šolah.

Do konca novembra je tudi sodeloval s stečajnim upraviteljem, ki mu je pomagal z vidika poznavanja stroke. »Ne vem, kako daleč je sedaj stečajni postopek. Če bi ta potekal hitreje in bi se že takoj našel kupec, bi bila še možnost za nadaljevanje, sedaj pa se bojim, da ne več. Mislim, da je dovoljenje države za obratovanje šole še zamrznjeno. V stečajni masi so še štiri manjša letala, simulator je bil pa Adrijin in ga je šola najemala,« je pojasnil in dodal, da o nadaljnji usodi niti ne želi razmišljati preveč, saj ga to obremenjuje.

Bilo je mnogo lepih trenutkov

Kljub vsemu se rad spominja mnogih lepih trenutkov v letalski šoli, v kateri je sodeloval od vsega začetka. »Bili so vzponi in padci, ne bi pa nikoli tako dolgo vztrajal v tem poslu, če ne bi užival. Delo je bilo dinamično, odgovorno, predvsem pa sem rad delal z mladimi.« Ocenjuje, da so po različnih programih izšolali skoraj tisoč kandidatov.

Letalsko šolo je Adria Airways ustanovila v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer so v šolskem letu 1979/80 prvič razpisali smer letalstvo. Povod za to je bil nov jugoslovanski zakon, ki je določal, da mora poklicni pilot imeti višješolsko izobrazbo. Prvotni namen šole je bil usposabljanje pilotov na manjših letalih za pridobitev dovoljenja za poklicnega pilota na velikih potniških letalih. Kadunc je povedal, da je Adria sicer izobraževala že vse od njene ustanovitve leta 1961, a so šolali formirane pilote za določen tip letala, začenši z DC6, potem DC9 ..., z ustanovitvijo letalske šole pa so leta 1980 začeli šolati kandidate brez vsakršnih izkušenj.

Prve kandidate izšolal v Lescah

»Adria je študente letalstva, ki so na fakulteti pridobivali teoretično znanje, šolala še na svoji letalski šoli, ki pa ob začetkih z enim inštruktorjem in enim letalom Piper Tomahawk, prvim v Jugoslaviji, ni mogla zadostiti potrebam. Tako so že prvo leto osem kandidatov poslali na šolanje v Lesce, kjer sem jih šolal jaz, in sicer na Cessni 150,« se spominja sogovornik, ki je prav tistega leta postal upravnik leškega letališča. Povedal je tudi, da so se poleg študentov letalstva v Adrijino šolo vključevali še športni piloti, ki so se izobraževali na višji ravni.

Kadunc je na letališču v Lescah delal do leta 1987, nato pa kariero nadaljeval v Adrii kot direktor izobraževalnega centra, ki je združeval celoten izobraževalni sektor od pilotov, stevardes, mehanikov, komercialne službe … V tistem času je Adria načrtovala povečanje flote z Airbusi A320, kar je narekovalo tudi potrebo po večjem številu pilotov in ostalega kadra. To so bila zlata leta za letalsko šolo, tedaj je poučevalo celo šest ali sedem inštruktorjev, se spominja.

Smele načrte letalskega prevoznika je nato prekrižal razpad Jugoslavije in trga, zaradi česar je namesto osmih sodobnih letal ostal pri zgolj treh, letalska šola pa je zastala in skoraj eno leto ni delala. »Tik pred tem smo nabavili dve novi letali Piper PA-28 T Arrow za višjo stopnjo šolanja – za dovoljenje za poklicnega pilota in instrumentalno letenje. Cela vrsta pilotov je bila tik pred tem, da gredo v službo oz. so jo kot pripravniki izgubili,« je razložil. Verjel je, da se bodo razmere normalizirale in se bo letalski prevoznik znova postavil na noge, zato je uvedel panoramske polete in dežurstvo kandidatov, da so se kljub vsemu urili. »Aerotaxi služba je funkcionirala nekaj časa, potem pa izvodenela, ker je bil odnos nekaterih nadrejenih do šole bolj klavrn. Eden od direktorjev mi je rekel celo, da najraje vidi, da me ne vidi,« pripoveduje sogovornik.

Strah ga je bilo samo enkrat

Postopoma so letalsko šolo vzpostavili nazaj in po razpadu izobraževalnega centra je Kadunc postal njen vodja. V letih 1993 in 1994 so se potrebe po pilotih znova povečale. Program, ki se je začel z izpitom za športnega pilota ter nadaljeval s pridobitvijo poklicnega dovoljenja in pooblastila za instrumentalno letenje, so z leti nadgradili še z usposabljanjem za letenje na dvomotornem letalu. »Novejša zakonodaja namreč ni več dovoljevala, da bi šli iz enomotornega letala direktno na Airbus. Prej smo pa imeli primere, ko so šli nanj iz Tomahawka, kar je približno tako kot iz 'fička' na dober mercedes. Kljub prehodu iz dvosedežnega na večje letalo pa razlika spet ni tako ogromna, postopki so podobni, le da je več sedežev. Kandidatom je pomagala motivacija, da preskok ni bil prehud.«

Kot inštruktorja ga je bilo v vseh teh letih strah samo enkrat. »To je bilo, ko sem nekega kandidata prvič spustil samega, ko je poletel, pa je nastala nevihta. Tudi sam sem že kdaj imel kakšne težave, ko mi je npr. odpovedal motor v vojaškem letalu. Takrat me ni bilo strah, za tega kandidata me je pa bilo. Vendar je odreagiral krasno in se je srečno končalo.«

Izšolali tudi veliko tujih pilotov

»Nato so se leta 2005 namenili letalsko šolo zapreti. Bila je recesija, Adria ni več kaj dosti zaposlovala, spraševali so se o smiselnosti šole in so me upokojili. Adrijina šola je pri nekaterih direktorjih veljala za tujek, bila jim je odveč, kadar niso potrebovali pilotov. Se je pa treba zavedati, da nobena letalska šola ne more prinašati velikega dobička. Če je na pozitivni ničli oz. malo nad njo, je to že zelo dobro, saj so stroški enormni, sploh gorivo in vzdrževanje.«

Kadunc je povedal tudi, da je bilo tedanje vodstvo Adrie očitno brez prave vizije o potrebi po novih pilotih. Le tri mesece po upokojitvi so ga znova potrebovali kot inštruktorja, saj je bilo naenkrat treba izšolati večje število pilotov. Pred dobrimi desetimi leti so bile potrebe Adrie po pilotih znova manjše kot kapacitete letalske šole, zato je komercialna služba pritegnila kandidate iz tujine. »Bili so iz Rusije, Avstralije, Irana, bivših jugoslovanskih republik ... Tik pred bankrotom Adrie je bila zelo močna skupina tridesetih kandidatov za pilote iz Maldivov, ki so se nato septembra lani razbežali po drugih letalskih šolah po Sloveniji,« je razložil Kadunc, ki je bil zadnja leta znova vodja letalske šole. Nekdanji direktor ga je leta 2016 prosil, naj vskoči po odhodu tedanjega vodje, zgolj za tri mesece, ki pa so se nato raztegnili v skoraj štiri leta. »To delo je bilo precej nehvaležno in jih je malo vztrajalo tem delovnem mestu.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

pretežno oblačno
vlažnost: 59 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

5/14

ponedeljek

6/10

torek

-1/16

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 18. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 19. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

IZLETI / Cerklje, 19. marec 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PRIREDITVE / Begunje, 20. marec 2024

Vaje za ohranjanje gibalne sposobnosti

IZLETI / Kranj, 21. marec 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

 

 
 

 

 
 
 

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...