Zopet neznano

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 8. julij 2020 / 16:20  

Že peti par prijateljev sva popeljala po krožni poti pod Storžičem. Ta se začne in konča v Povljah, vmes pa se podamo skozi Babni Vrt v Bašelj, od tam na Lovrenc in nazaj v Povlje. Tokratni par je doma iz Ljubljane in navdušeni so bili nad razgledi. Vsi iščemo, kje se vidi naša vas. Prijatelja sta celo umestila svoj blok nekje pod ljubljanskim gradom. Poletna meglica je bila kriva, da ga niso dobro videli, pa kaj bi, vsega se pač s hriba ne da identificirati … Stari in mladi so navdušeni nad mlinčki ob potoku Milka.

Ko so popoldan prijatelji odšli, si rečeva, to je bil le rahel sprehod, pojdiva še malo na kolo. Kam bi šla, se sprašujeva, pa naj bo »Belgija«. Tako kolesarji pravijo poti od Grada do Pšate in Poženika. Pred Cerkljansko Dobravo je odcep za kraja Viševca in Vrhovje. Po pravici povedano, nikoli ga nisem opazila. Videlo se je, da je na cesti nov asfalt. Pojdiva pogledat, kam se pride, vedoželjno namigneva drug drugemu. Ves čas je bila senca in malo vzpona – saj je ime tako, kako pa naj bo drugače. Nekaj je novih hiš in vikendov, potem pridejo samotne kmetije in kaj kmalu v daljavi zagledaš mogočno cerkev sv. Ane, torej Tunjice so blizu. Cesta je povsem na novo asfaltirana. Kasneje so v gostilni povedali, da je to nedavna pridobitev za kraj, stara komaj nekaj tednov. Potem pride tabla Občina Kamnik in znajdeš se v Tunjicah. Pogled se odpre proti Planjavi in Brani, ki ju loči Kamniško sedlo v sredini. Krvavec je le še v ozadju na tvoji levi strani. V Tunjicah lahko zaviješ do cerkve ali obiščeš Zdravilni gaj, midva sva se spustila v Komendo. Nisem mislila, da bova naredila takšen ovinek, torej je bila žeja že kar huda. Ko te natakar prijazno postreže »kola, izvol'te«, veš, da si v okolici Komende. Kjer je veliko gostov, tam je dobra gostilna. Če je človek žejen ali lačen, pa je vsaka postrežba dobra. Tako sva se vrnila skozi Komendsko Dobravo v Zalog, Pšenično Polico in nazaj na Suho. Ko sva se tako mimogrede peljala malo s kolesom, sva prešla iz mestne občine Kranj v Šenčur, od tam v Cerklje, skozi zaselek Vrhovje v Tunjice, ki so v občini Kamnik. Spustila sva se v občino Komenda, od tam pa skozi Cerklje in Šenčur nazaj na Suho, ki je v mestni občini Kranj. Takšna kolesarska pot bi bila v času omejenega gibanja znotraj občin povsem nemogoča, midva pa sva naredila le majhen kolesarski krogec, za popoldansko sprostitev. Na koncu je na telefonu pokazalo 37 kilometrov, nekaj pa je. Sedaj se nič več ne čudim, ko odkrijem novo naselje ali zaselek, v katerem še nikoli nisem bila, niti nisem zanj slišala. Vrhovje in Viševca sta se zapisala v moj zemljevid in pot je več kot odlična, povsem na novo urejena, senčna, vzponi niso prehudi, razgledi pa čudoviti. Lahko jo prekolesarite ali se zapeljete z avtom. In če je ob poti gostilna, kjer lahko tudi dobro jeste, je to več kot dober namig za izlet.