Ljudska glasbila sveta

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 8. julij 2020 / 11:12  

Člani FS Karavanke so povabili na odprtje mednarodne fotografske razstave Ljudska glasbila sveta in glasbeni večer Bom godca si vzela, bom zmerej vesela v atrij Občine Tržič. Kot gosta večera sta nastopila Tomaž Rauch in Robert Bone. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Atrij v juliju in avgustu.

S pomočjo nacionalnih sekcij CIOFF (Mednarodni svet – zveza organizacij folklornih festivalov in ljudske umetnosti), tudi slovenske ZLTSS (Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije), je CIOFF mladih združil moči in pripravil razstavo Ljudska glasbila sveta. Razstava prikazuje ljudska glasbila različnih držav sveta, pri čemer vsakemu pripada fotografija glasbila in njegov opis v treh jezikih: angleškem, španskem in francoskem. Organizator razstave v Tržiču Folklorna skupina Karavanke je dodala še opis v slovenskem jeziku in poskrbela za video predstavitve igranja na inštrumente. Razstavo so nadgradili tudi s slovenskim kotičkom, v katerem predstavljajo domačo glasbeno dediščino, in jo postavili v sodelovanju s Tržiškim muzejem, še pove predsednica in umetniška vodja Saša Meglič, KD Folklorna skupina Karavanke. Izvemo tudi, da jim je slovenske prevode odstopil Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki je to razstavo že gostil, oblikovno pa so plakate zasnovali sami.

Člani FS Karavanke so ob odprtju razstave povabili še na glasbeni večer Bom godca si vzela, bom zmerej vesela, na katerem so nastopili Mladinska FS Karavanke ter Pevci in pevke ljudskih pesmi FS Karavanke, predstavila pa sta se tudi zanimiva gosta večera, tako da je zaradi novonastalih razmer, ki vplivajo tudi na družabne dejavnosti, razsejana publika pod odrom pred Galerijo Atrij v centru Tržiča, v kateri si razstavo lahko ogledate, spoznala še Tomaža Raucha in Roberta Boneta ter njuno ljubezen do ljudskih glasbil.

Tomaž Rauch je profesor glasbe, poleg tega pa tudi samostojni ustvarjalec na področju kulture – skladatelj, pevec in instrumentalist. Po več letih izkušenj s petjem v zborih in igranjem v folklornih skupinah se je začel intenzivneje ukvarjati z ljudsko glasbo – najprej v skupini Trinajsto prase, nato v Marko bandi in s skupino Črnobela muzika. Je multiinstrumentalist in raziskovalec zvokov posameznih akustičnih in ljudskih glasbil, kar predstavlja osnovo njegovemu lastnemu skladateljskemu ustvarjanju. Piše glasbo za zbore, priredbe ljudskih pesmi in viž ter avtorsko glasbo, sam pa se loti tudi izdelave nekaterih glasbil. Tokrat smo prisluhnili na primer zvokom različnih piščali in spoznali, da so mu med drugim zelo blizu ustne harfe.

Robert Bone pa je Tržičan. Diplomiral je iz klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Danes poleg poučevanja v Glasbeni šoli Tržič igra tudi v različnih zasedbah, kjer poprime za kakšen malo drugačen, Slovencem manj znan inštrument. Uživa v igranju različnih zvrsti, predvsem pa so mu ljube ljudske viže – tako tuje kot domače. Predstavil je irske piščali in dude ter didžeridu, ki je bil tokrat slovenske izdelave in zato narejen iz črnega gabra.