Peter Hitzinger in prvi zemljevid v slovenščini

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 11. julij 2020 / 14:23  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (258)

V Tržiču se je 29. junija 1812 rodil pisatelj, zgodovinopisec, duhovnik Peter Hitzinger. Po rodu je bil Nemec, ki pa se je izrekel za slovenščino. Za to ga je v gimnaziji navdušil profesor Matija Čop, v zadnjem liceju pa ga je učil slovenščino Fran Metelko. Z Davorinom Trstenjakom je zagovarjal teorijo o avtohtonosti Slovencev. Leta 1850 je po naročilu Slovenskega društva sestavil prvi zemljevid v slovenščini z naslovom Obraz cele zemlje v dveh polkroglah.

Njegov oče Mihael je bil nogavičar, pisal se je Izinger, mati pa Uršula Poprian. Imela sta sedem otrok, dva sinova in pet hčera, izmed katerih sta dve postali redovnici benediktinki v Trstu. V ljudsko šolo je hodil v Tržiču in Novem mestu, kjer je končal tri gimnazijske razrede, preostale tri z licejem in bogoslovjem pa v Ljubljani. Uporabljal je tudi poslovenjeni priimek Znojemski in psevdonim Podlipski. Kot kaplan je služil v Kamni Gorici, Mokronogu in Dobu, kot lokalni kurat v Podlipi, nato pa kot župnik in dekan v Postojni.

Čeprav je bil Nemec, je bil zelo plodovit slovenski in nemški pisatelj. Kot zgodovinar je pisal najrajši o slovenski, posebno kranjski cerkveni zgodovini, večinoma v Zgodnji danici. Poleg tega je pisal arheološke, zemljepisne, krajepisne in etimološke članke in razprave, uporabljajoč tudi arhivske vire. Po njegovem vplivu in navodilu so leta 1853 izboljšali slovenski katekizem. Glede prazgodovine Slovencev je opozarjal, tako kot Trstenjak, na slovensko avtohtonost. Zbiral je ljudske pesmi in jih veliko objavil.

Ko so se Slovenci po marčni revoluciji leta 1848 narodnostno prebudili, so nekateri začeli iskati skupen slovanski jezik, v katerem naj bi pisali predvsem znanstvena dela. V razpravljanje je posegel tudi Hitzinger in predlagal za skupni jezik staro cerkveno slovanščino. O razmerju med Slovenci in Iliri je izrazil mnenje, da mora biti zedinjena Slovenija pred združeno Ilirijo. Ko bo Slovenija združena, »potem bo slovenski narod skupaj zamogel svet in sklep storiti, kako in v koliko se z Iliri združiti ... V kolikor koli tesno zvezo naj Slovenci z Iliri stopimo, vender taka ne more biti, da bi mi med njimi popolnoma zibnili ali se vtopili.«

Izrekel se je proti popolni politični in upravni združitvi z Iliri, vendar je dopuščal možnost ilirščine kot učenega, znanstvenega jezika. Tudi na velikem zboru ljubljanskega Slovenskega društva 22. novembra 1848 je predlagal, da »bi se sicer lastniga slovenskega narečja deržali, vendar priložnosti jezik svoj ilirskemu v nekaterih besedah približati ne opustili.« Zanimivo, da je za vseslovanski književni jezik predlagal ruščino, ker naj bi »tudi naše domače narečje likala«.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Ljubljani se je 6. 7. 1823 rodila Ana Jelovšek. Bila je šivilja in ljubica Franceta Prešerna, mati njegovih treh nezakonskih otrok. Rodila se je v revni družini. Njena krstna botra je bila mati Julije Primic. Prešeren jo je spoznal pri Blažu Crobathu.

V Savi je 6. 7. 1835 utonil slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in kritik Matija Čop.

V Zavrhu pod Šmarno goro se je 6. 7. 1845 rodil planinski organizator in glasbenik župnik Jakob Aljaž.

Dne 8. 7. 1674 je bil ustanovljen 17. pehotni polk, znan kot polk »kranjskih Janezov«.

V Križu pri Komendi se je 8. 7. 1886 rodil brigadni general Mihael Lukanc. Ob napadu na Jugoslavijo je bil 9. 4. 1941 ranjen in zajet. Njegova nadaljnja usoda ni znana.