Domov > Gorenjska > Zgornja Gorenjska > Kranjska Gora

Robert Plavčak: »Ker sem v pokoju in imam sedaj več časa kot prej, mi ostane še dovolj energije za preostale aktivnosti oziroma za delovanje v društvih. Seveda pa brez rekreacije in tenisa ne zdržim prav dolgo.« / Foto: Gorazd Kavčič

Mnogi upokojenci imajo občutek, da niso več koristni

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Kranjska Gora / sreda, 22. julij 2020 / 10:32

Pogovarjali smo se z novim predsednikom Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Robertom Plavčakom, ki je nasledil dosedanjega predsednika Zdravka Malnarja.

Robert Plavčak je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik. Začel je kot policist, a že kmalu diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. V policiji je preživel dvajset let, napredoval je od policista do vodilnih in vodstvenih del. Zadnjih 19 let je deloval v civilni sferi in občinah Zgornje Gorenjske, predvsem kot vodja pravne službe ali direktor občinske uprave. »Pri tem sem si pridobil neprecenljive izkušnje, ki pridejo še kako prav pri vodenju katerega koli društva,« pravi. V kranjskogorski občini, kjer živi, je bil dva mandata tudi občinski svetnik na svoji neodvisni listi Za našo dolino gre. »V občini, kjer živim, sem se vseskozi zavzemal in si prizadeval za boljše pogoje in bivanje vseh občank in občanov,« pravi. Z ženo živita v lastni hiši v Gozdu - Martuljku, kjer dela nikoli ne zmanjka, v veselje pa so jima trije vnuki.

Gozd - Martuljek – Robert Plavčak iz Gozda - Martuljka je postal novi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske. Je mladi upokojenec, tako po letih kot po stažu, saj se je upokojil šele pred dobrim letom dni. Dejaven je na različnih področjih: je predsednik PGD Gozd Martuljek in Občinske gasilske zveze Kranjska Gora, predsednik Športnega društva v Kranjski Gori, učitelj smučanja, navdušen tenisač …

Kaj vas je vodilo pri odločitvi, da prevzamete vodenje pokrajinske zveze društev upokojencev?

»Postati predsednik pokrajinske zveze je vsekakor izziv. Člani naše zveze delujejo v 49 društvih na območju Gorenjske in vseh članov je skoraj 30 tisoč. Smo torej največja pokrajinska zveza v Sloveniji. Naj povem, da gre za častno in prostovoljno funkcijo, ki jo bom odgovorno in vestno izvajal. Ključna je bila predvsem odločitev prejšnjega predsednika in seveda njegovo povabilo, da bi sodeloval na področju pokrajinske zveze upokojencev. Sprejel sem izziv, se prijavil na razpis in bil izvoljen. Vso svojo poklicno kariero sem delal z ljudmi. Zelo rad pomagam in predvsem v ljudeh iščem vse dobro in čim boljše rešitve, in ne problemov, teh je že tako preveč. Verjamem, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami veliko pripomorem k delu in vodenju zveze. Poskrbel bom za to, da bomo upokojenci bolj slišani. Že v naslednjih dneh se namreč srečam z županom Mestne občine Kranj, ki mu želim predstaviti delo in problematiko naše zveze. Nato sledijo obiski še po preostalih občinah, kjer delujejo članice naše zveze.

Boste uvedli kakšne spremembe pri vodenju pokrajinske zveze ali boste nadaljevali zastavljeno delo?

Delo na zvezi je zastavljeno zelo dobro. Aktivnosti potekajo na vseh ravneh in podpredsednika ter predsedniki posameznih komisij in drugi organi zveze zelo dobro opravljajo svoje delo. Vsekakor pa si želim še boljše povezave med Zvezo društev upokojencev Slovenije in našimi članicami. Zato bomo najprej nekoliko prenovili in osvežili naše spletne strani in skušali izboljšati medsebojno sodelovanje in obveščanje naših članov.

Kaj je po vašem mnenju največji problem generacije sedanjih upokojencev?

Verjetno osamljenost in občutek, da nismo več dovolj koristni za našo družbo. Pokojnine so nizke in prehod iz enega stanja v drugo je stresen. Zato se marsikdo zapre vase in se počuti manjvrednega in nekoristnega. Marsikdo si želi še kaj doživeti, kam potovati in biti koristen, za kar prej ni bilo dovolj časa, volje ali denarja. Tu pa nastopijo naša društva in naši programi, ki so primerni za vse starosti in udeležence.

Pokrajinska zveza je dejavna na več področjih, športnem, kulturnem, humanitarnem, zelo uspešen je program Starejši za starejše. Boste kateremu od teh področij namenili še večjo pozornost?

Zagotovo si vsa področja zaslužijo pozornost. Nekateri namreč čutijo potrebe po druženju, drugi po gibanju, tretji po sociali in pomoči drugim. Zato se znotraj naših programov lahko najde prav vsak, ki si to želi. Zagotovo pa si bom na zvezi prizadeval predvsem za medgeneracijsko sodelovanje in sožitje ter delovanje v korist naših članic in članov.

Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da se upokojenci združujejo v društvih upokojencev?

Gre za aktivno sodelovanje starejših in njihovo vključevanje v vse oblike družbenega dialoga, odločanja in soodločanja, ki naj v čim večji meri izkoristi njihove delovne in življenjske izkušnje ter znanje. Slednje je eden od temeljnih ciljev delovanja naše zveze. Gre seveda za prostovoljno druženje. Ljudje smo družabna bitja in želimo si druženje v takšni ali drugačni obliki. Vse to pa ponujajo posamezna društva in naše ni prav nič drugačno.

Kako je epidemija vplivala na delo društev in zveze?

Slabo, kot na vse druge, saj smo z vidika virusa še bolj ogrožena kategorija. No, kljub temu delo v zvezi in društvih ni zastalo. Naše programe delovanja smo prilagodili danim okoliščinam. Zato si na zvezi predvsem prizadevamo, da naše člane pravočasno in aktivno obveščamo, kako ravnati v posameznih primerih, saj je vprašanj veliko. Dejstvo pa je, da se bomo morali naučiti živeti s tem. Očitno je, da nikoli več ne bo, kot je bilo, zato je dobra obveščenost ključna za naše delo in delovanje.