Naj vam tekne pod zvezdami

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 30. julij 2020 / 15:56  

Tako je ob koncu svojega uvodnega pozdrava zbrani družbi oziroma ljubiteljem domačih okusov in izvirnih kulinaričnih doživetij na Planšariji Dolga njiva zaželel njen oskrbnik Matjaž Kleindienst. V soboto je namreč planšarija gostila Večerjo pod zvezdami – že drugič.

Jelendol – Ko je družina Kleindienst junija prvič pripravljala kulinarični dogodek Večerja pod zvezdami na 1400 metrih nadmorske višine v res pravljični okolici pod Košuto, si verjetno ni predstavljala, da bo ta takšna uspešnica, saj je bilo spraševanje po ponovitvi takojšnje.

Matjaž je tokrat v uvodu prisotnim šaljivo zaupal še, da si je nekoč podobno večerjo mogoče predstavljal z »masunekom«, pa morda bi na mizah bil še kakšen prtiček. Tako pa ima »zadaj mladino, z novimi idejami« in ta je, po njegovem, »razturala«. Da takšen večer spelješ, kot je treba, potrebuješ pridno in usklajeno ekipo, je še ponosno dodal; in vreme jim je šlo tudi na roko. Sicer se je vse dopoldne kujalo, potem pa se je zjasnilo in kljub svežim 13 stopinjam so ljubitelji pohodništva, gora in pristnih okusov uživali v hrani in glasbi, za kar sta poskrbela brat in sestra s kitaro in petjem: Danijel in Rebeka Bogataj, ki sta v osnovi Idrijčana, čeprav Rebeka sedaj živi v Kranju. Kleindienstovi pa so iz Naklega.

Da je hrana našla pot na krožnike, sta na Večerji pod zvezdami poskrbela glavna kuhalnica večera Matic Kleindienst in sestra Teja, njegova desna roka. Planšarski meni druge večerje se je razlikoval od prvega, izvemo. Matic je sicer zaključil srednjo gostinsko šolo, kuhanje ga je vedno veselilo oziroma kuha predvsem zato, ker v tem uživa – ljubiteljsko, za prijatelje, posebne dogodke. Razloži nam, da meni prilagodijo trenutnim rastlinam in zeliščem, uporabljene sestavine so domače, okusi ravno tako – z rahlim modernim pridihom. Razloži nam tudi, da je bil oče tisti, ki je lani dal pobudo, da bi si na planšariji želel neki tovrstni dogodek. Začeli so intenzivneje razmišljati v tej smeri in rodila se je večerja, ki pa se še oblikuje, nadgrajuje.

Tokrat je bilo na meniju pet jedi, za pozdrav pa so postregli planšarski aperitiv. Potem je na mizo prišel počasi kuhani telečji jezik na motovilcu s fino krompirjevo solato; za tiste, ki ne jedo mesa, pa so pripravili pečen mladi sir na motovilcu z bučnim oljem. Sledila je kremna juha gozdne koprive s polnozrnatim krutonom, nato okusni ajdovi krapi s pastirsko skuto in proseno kašo ter omako iz mladega sira; pšenični zrezek ali pa odojkova krona z omako iz gozdnega medu in krompirjem s planinskimi zelišči, za izjemen zaključek večerne simfonije – ko je lunin krajec že svetil na modro-črnem nebu in je Severnica žarela precej svetleje kot v dolini; ko so se začele prebujati zvezde in je tistim najbolj romantičnim pohodnikom ali le udeležencem večerje ušel tudi kakšen glasen vzdih – je na mizo prišla še »cheesecake« oziroma sirova torta iz kislega mleka in pastirske skute z borovnicami in vaniljevo omako, ki je z okusom razorožila še tako zapriseženega neromantika ...

Večerja pod zvezdami ima svoj čar in preseneti tudi tistega, ki misli, da ga ne more – če ne drugače, z elegantnostjo pristnih okusov.