»Izpit« iz koronavirusa

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / četrtek, 6. avgust 2020 / 10:09  

Kranjčanka doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije in javnega zdravja, je imela za letos v načrtu zaključek mednarodnega izobraževanja iz preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. A kot pravi: »Novi koronavirus mi je življenje obrnil na glavo.« In opozarja: »Epidemija je poudarila probleme, s katerimi se v slovenskem zdravstvu srečujemo že daljši čas.«

Kranj – Poznavanje področja preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom, je pomembno tako v zdravstvenih ustanovah kot socialnovarstvenih zavodih. Doc. dr. Irena Grmek Košnik je članica Komisije za preprečevanje bolnišničnih okužb v Splošni bolnišnici Jesenice, Psihiatrični bolnišnici Begunje in Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Kot je pojasnila, pa sistematičnega študija s tega področja v Sloveniji žal še ni.

»Na začetku leta 2020 sem imela velik cilj. Po dveh letih izmenjav, študija in opravljanja modulov v tujini sem želela uspešno opraviti zaključni izpit EUCIC (European Committee on Infection Control oziroma Evropska komisija za nadzor okužb, povezanih z zdravstvom) in s tem pridobiti naziv strokovnjaka za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom. Glavna ideja je povezati strokovnjake tega področja v mrežo, ki bo usposobljena za hitro odzivanje na naraščajočo odpornost bakterij proti antibiotikom. Gre za prvo tovrstno evropsko izobraževanje. Eden od modulov je potekal tudi lani v Ljubljani, organizatorji izobraževanja s predstojnico iz Infekcijske klinike UKC Ljubljana doc. dr. Tatjano Lejko na čelu zaslužijo več kot priznanje.«

Povabilo v strokovno skupino za covid-19

Irena Grmek Košnik je sicer klinična mikrobiologinja in epidemiologinja in dela na obeh področjih, natančno pozna postopke in načine dela ter na ta način lahko prispeva več. A namesto da bi aprila v Parizu imela še zaključni izpit za pridobitev omenjenega naziva, se je pojavil koronavirus. Tako kot večini zdravstvenih delavcev se je tudi njej povečal obseg dela. V mikrobiološkem laboratoriju Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Kranju je pomagala pri vzpostavitvi poti testiranja med odvzemnimi mesti in laboratorijem. »Sredi aprila sem bila povabljena še v vladno strokovno skupino za covid-19 pod vodstvom prof. dr. Bojane Beović in sprejela izziv. Delo skupine poteka kar cel dan, povečini po elektronski pošti in po WhatsAppu. Ves čas iščemo ideje, ki bi jih udejanjili in bi pomagale zniževati število okuženih oziroma ga ohranjati na nizki ravni. Pri tem se kot skupina zavedamo, da sta zelo pomembna mikrobiološko testiranje in epidemiološki nadzor nad okuženimi s sledenjem kontaktov. Seveda pa smo se člani skupine v teh mesecih bolje spoznali in tudi povezali.«

Sogovornica je še vedno povezana tudi s svojimi sošolci iz Evrope. »Smo Evropejci, v normalnih razmerah meja ni več, meje so samo še v glavah ljudi. Vsi upamo, da bomo koronavirus čim prej obvladali s cepivom, zase pa upam, da končno opravim načrtovani zaključni izpit.«

Težave s kadri zaradi slabega načrtovanja

V Sloveniji smo zelo uspešno obvladali prvi val epidemije. V zadnjem času število okuženih znova narašča. »Zavedamo se, da so epidemija sama in ukrepi za njeno zajezitev povzročili gospodarsko škodo, predvsem pa je nepopravljivo, sicer še neocenjeno škodo povzročila začasna zaustavitev zdravstvenih dejavnosti. Epidemija je poudarila probleme, s katerimi se v slovenskem zdravstvu srečujemo že daljši čas. Mednje spadajo kadrovski problemi in problemi z dotrajanimi nefunkcionalnimi stavbami, tudi v socialnovarstvenih zavodih. Kadrovski problemi so posledica slabega načrtovanja že pred dvajsetimi leti, stanje se zaradi dolgotrajnega usposabljanja zdravnikov le počasi popravlja. Pri medicinskih sestrah je vsaj del problema povezan z neustreznim plačevanjem dela, ki ne stimulira zaposlovanja sester v bolnišnicah, še zlasti na oddelkih z zahtevnejšimi bolniki,« razmišlja Grmek Košnikova.

O drugem valu še ne moremo govoriti

Zaradi realne možnosti, da pride do drugega večjega epidemičnega vala ali vsaj več izbruhov, je ob šibkosti slovenskega zdravstva nujno, da novi val omejimo, preden se razvije, opozarja: »Ponovno zapiranje države zaradi gospodarske in zdravstvene škode ni smiselno. Narediti je treba vse, da ob sedanjem poznavanju bolezni in izkušnjah epidemijo zajezimo na drug način.« Kot sklene, trenutno težko govorimo o drugem valu epidemije, v resnici gre podaljšanje iste epidemije. »Na svetovni ravni se pandemija nadaljuje, stanje v Sloveniji pa je še vedno zelo dobro v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji. Število odkritih okužb je odvisno tudi od števila testiranj.«