Od Kolesarja do Mojstrovine

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 7. avgust 2020 / 10:32  

Peterica romanov založbe Beletrina nam ponuja zanimivo poletno branje. Vživi nas med mornarje, odpotujemo naokrog čez morja in celine, nas posadi na kolo, popelje v zgodovino družbe in družine ...

Kranj – Kolesarjenje si bomo prihranili za zaključek, začnimo torej ambiciozno – z Mojstrovino. Po dobro sprejeti zbirki kratkih zgodb Razvezani, zanjo je leta 2017 na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec tistega leta, se Ana Schnabl predstavlja s svojim romanesknim prvencem z naslovom Mojstrovina. Zgodba se odvija v Sloveniji med letoma 1985 in 1986, ko se je nekdanja Jugoslavija približevala dokončnemu razkroju. Spremljamo nekaj mesecev življenja glavnih protagonistov Ane in Adama, ki sta se zapletla v prešuštniško ljubezensko razmerje. On je profesor književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki po dvajsetih letih ponovno poskuša postati pisatelj, zato Ani, urednici pri Državni založbi Slovenije, pošlje rokopis svojega romana, svoje Mojstrovine. Adam sodi v krog Nove revije in je vpleten v politične zasuke, ona je urednica s točno določenim razlogom, delom za aktualno oblast, ki se kljub klancu navzdol vladanju noče odreči. Zgodba ima tako ljubezenski kot zgodovinski kontekst, pri čemer pa je avtorico v podtonu zanimalo predvsem, kako se ljudje kot posamezniki soočamo z lastno usodo oziroma ali smo se z njo sploh pripravljeni soočiti. Intelektualci so takrat iz predavalnic stopali na politični parket, od pisanja literature k politični akciji. Schnablova se do likov moralno ne opredeljuje, piše pa z neko mero ironije in humorja, ki sta ji v podtonu blizu.

V čas bivše države se vrnemo tudi v šestem romanu Dušana Čatra z naslovom Ekstradeviško. Popelje nas na enega jadranskih otokov, kamor se odpravita mati in sin na pogreb očeta oziroma deda. Na otoku, kjer sicer pridelujejo tudi žlahtno oljčno olje, mladenič ob najdbi dedovega dnevnika začne odkrivati njegovo in družinsko zgodbo. Z dedom Franetom, ki je bil mornar, »odpotuje« na morje, spoznava njegovo ljubezensko zgodbo in življenje v povojni Jugoslaviji, da bi se skrivnosti razpletle v današnjem času.

Kamnik ni le mesto, ampak je tudi ime čezoceanske ladje, na katero se je v mladih letih vkrcal mladi mornar Goroslav Vukšić - Goga. Norci pomorci je njegov prvi roman – avtor je sicer letnik 1968 – in je nekakšen potopis odraščanja, ki ga zaznamuje izkušnja dolgih morskih poti, pristaniških postankov in vseh vrst iznajdljivosti. Skozi prepletene odnose med člani posadke na težaških plovbah spoznavamo življenje tretje človeške vrste. V enem od motov h knjigi je namreč rečeno, da poleg živih in mrtvih obstajajo še tretji, ki so na morju. Avtentični opisi, sočen besednjak in realno življenje tam daleč na morju.

Potujemo, naj bo zares ali v mislih, tudi v romanu avstrijskega avtorja Cristopha Ransmayrja. Atlas rahločutnega moškega v prevodu Štefana Vevarja je iz sedemdesetih zgodb sestavljena pripoved, v katerih nas avtor popelje v kraje, v katerih je živel, jih prepotoval ali prehodil, predvsem pa piše o ljudeh, ki jih je tam srečal, ljudeh, ki so mu pomagali, ga varovali, ogrožali, reševali ali ljubili. Ob tem še vedno ostaja le opazovalec, tiha priča dogodkom, ki ga spreminjajo na neslutene načine.

Kot rečeno, nas čaka še kolo. Kolesar je namreč naslov romanesknega prvenca Marka Radmiloviča, tistega duhovitega spremljevalca aktualnega časa, ki ga poznamo po satiričnih glosah Zapisi iz močvirja na Valu 202. Prvi bralci tega kriminalnega romana so torej že znani – njegovi poslušalci. Garantiram. Vsekakor tudi ljubitelji kriminalk, ki jih zanima, kaj ni »skandinavka« in ne Golob. Melanholičen, osamljen in nekoliko zafrustriran srednješolski učitelj zgodovine Kreps se odloči, da si bo s kolesom snel nekaj kilogramov in si popestril življenjski vsakdan. Preseli se na podeželje, da bi lažje odplačeval kredit, si poišče honorarno delo z vodenjem zgodovinskega krožka v domu za ostarele. Nekega dne mu po krožku starec v roko potisne ključ. Naslednje jutro je starostnik umorjen. Krepsa obišče kriminalist Petek, zgodba se začne zapletati in razpletati hkrati. Potovanje v zgodovino je neizbežno, vse tja do druge svetovne vojne, saj se zgodba delno naslanja na usodo slovenskega interniranca Janeza Godca. V romanu ne manjka prefinjenega humorja in ekscentričnih likov ter »medvrstičnega branja«. Saj vemo – vsega tega ima Marko Radmilovič na zalogi več kot dovolj.