Posilstvo tudi, ko ni uporabljena sila

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 10. avgust 2020 / 14:02  

Novela kazenskega zakonika določa, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva ni več potrebno, da mora storilec uporabiti silo ali zagroziti, mora pa žrtev svoje nesoglasje navzven prepoznavno izraziti oziroma biti v položaju, ko nesoglasja ali soglasja sploh ne more izraziti.

Kranj – Ministrstvo za pravosodje je pred kratkim v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele kazenskega zakonika (objavljena je tudi na portalu e-demokracija), ki vsebuje številne spremembe, v zadnjih dneh pa se je v javnosti največ govorilo o predlaganih spremembah v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V Inštitutu 8. marec so namreč opozorili na nujnost sprememb na področju zakonske ureditve spolnega nasilja, še zlasti se zavzemajo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, za kar so lani s peticijo zbrali več kot šest tisoč podpisov. Kot so poudarili, je zanje sprejemljiv samo model »ja pomeni ja«.

Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da so v zvezi s kaznivimi dejanji posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe izvedli empirično študijo pravosodne prakse na tem področju. Ta je pokazala, da z opisi navedenih kaznivih dejanj niso pokriti položaji, ko žrtev spolno dejanje sicer zavrača, a se iz različnih razlogov fizično ne upira ali ne upira dovolj, da bi storilec moral uporabiti silo, in dejanja, pri katerih storilec s hitrostjo izrabi presenečenje žrtve.

Ministrstvo zdaj predlaga nova prva odstavka 170. in 171. člena kazenskega zakonika, ki določata kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja. Za obstoj kaznivega dejanja ni več potrebno, da mora storilec uporabiti silo ali zagroziti, in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati, mora pa žrtev svoje nesoglasje navzven prepoznavno izraziti oz. biti v položaju, ko nesoglasja ali soglasja sploh ne more izraziti (popolna pasivnost, opitost, nezavest, hromeč strah ipd.).

»Z navedenim je jasno nakazano, kje je meja med dovoljenim in prepovedanim dejanjem, kar je pomembno tudi z vidika pravne varnosti,« so poudarili na ministrstvu.

Na ministrstvu so še razložili, da je posebna delovna skupina z nevladnimi organizacijami dosegla soglasje, da je pri kaznivih dejanjih posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe treba preseči tradicionalni »model prisile« in uzakoniti »model soglasja«. Niso pa dosegli soglasja glede izbire podvrste »modela soglasja«, saj so predstavnice nevladnih organizacij vztrajale pri določitvi kaznivega dejanja po »modelu afirmativnega soglasja«. Ministrstvo zato le v tem delu ni sledilo predlogom nevladnih organizacij, ampak se je oprlo na ugotovitve in opozorila iz že omenjene empirične študije.