Ponosni na prvo desetletje muzeja

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranjska Gora / torek, 11. avgust 2020 / 10:46  

Pred desetimi leti se je uresničila stoletna želja, da bi slovenski narod dobil svoj planinski muzej. Ob nedavnem praznovanju jubileja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani so odprli razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma.

Mojstrana – Slovenski planinski muzej, ki ga uprav­lja Gorenjesavski muzej Jesenice, so odprli 7. avgusta pred desetimi leti. Na dan, ko je Jakob Aljaž leta 1895 postavil stolp vrh Triglava. Dragocen zametek muzeja je bila Triglavska muzejska zbirka Planinskega druš­tva Dovje - Mojstrana, ki se je pred desetimi leti preselila pod novo streho. »Pred odprtjem muzeja smo zabeležili 1600 enot muzejskega gradiva, danes imamo pet tisoč predmetov, veliko fotografij, planinskih razglednic. Hranimo tudi več kot 3300 knjig in – verjemite – prostora nam že krepko zmanjkuje,« je povedala v. d. direktorice Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič in dodala, da muzej skladno s smernicami sodobnih muzejev s privlačnimi novostmi dopolnjuje turistično ponudbo občine, kot so virtualni spust s Triglava ali v globine jam, pod bivakom urejen prostor doživetij in najnovejši Triglavski izziv. »Ob tem ne pozabljamo vrednosti zgodb posameznikov, ki ustvarjajo zgodovino slovenskega gorništva. Muzej je tudi prepoznavna točka za srečanja, vzgojo in izobraževanje o slovenskem planinstvu, gorah in gibanju v njih. Vsako leto posodabljamo sklop stalne razstave. Lani smo imeli na stalni in občasnih razstavah ter dogodkih 65 tisoč obiskovalcev.«

Župan Janez Hrovat je povedal, da si pred leti niti v sanjah ni mogel predstavljati, da se v Mojstrani lahko ponovi podobna zgodba, kot jo imajo Švicarji z muzejem Matterhorn, ki so ga odprli leta 2006 v Zermattu in je še danes v ponos kraju in narodu. »V Mojstrani imamo vse možnosti za nadgradnjo, dodajanje novih vsebin, zgodb, ki so jih začeli Jakob Aljaž, profesionalni planinski in gorski vodniki že pred prvo svetovno vojno pa Mojstranške veverice ...,« je poudaril.

Čas je, da uresničimo drugo fazo muzeja

Kraj, kjer stoji muzej, je skrbno izbran, je spomnil predsednik PZS Jože Rovan: »Za njim se pne Triglav kot gotovo najpomembnejši simbol slovenstva. Tu je deloval Jakob Aljaž, mož širokih obzorij, izjemno zaveden človek. V Triglavski steni so se kalili rodovi naših alpinistov. Muzej že vse od nastanka uspešno izpolnjuje pričakovanja slovenske planinske javnosti. Prostori pa so postali pretesni. Čas je, da zberemo energijo in uresničimo drugo fazo Slovenskega planinskega muzeja, tako kot je bilo zamišljeno že ob načrtovanju pred več kot desetimi leti.«

Junake so postavili na enak piedestal

Osrednjo razstavo ob jubileju posvečajo desetim sidriščem, prelomnicam v slovenskem alpinizmu. Glavna avtorica je kustosinja za planinstvo Saša Mesec, scenarij zanjo je oblikovala skupaj z Ireno Lačen Benedičič in Natalijo Štular. »Naših 10 sidrišč predstavljajo dogodki, ki so slovenski alpinizem ponesli v sam vrh slovenskega in svetovnega alpinizma. Na vsakem od sidrišč smo pripravili zgodovinski uvod, ki opisuje duh časa. Izbrana sidrišča smo nato oživili s foto zgodbo. Zgodbe so plod sodelovanja z alpinisti, ki so bili glavni akterji, ali s tistimi, ki so jim bili blizu. V modernih ilustracijah, s svinčnikom jih je oživil ilustrator Mitja Bokun, smo junake iz različnih obdobij postavili na enak piedestal. Veste, da je bil prvi alpinist Vzhodnih Alp prav Slovenec Valentin Stanič? In kdo je bil deležen svetovne slave že v domačih stenah, kdo prvi preplezal epski Čopov steber pozimi? Slovenci na osemtisočakih so leta 1979 stopili na sam Everest po smeri, ki je še danes izziv. Zgodba slovenskih »treh mušketirjev« v Patagoniji, drzni solo vzponi Tomaža Humarja, ki smo jih trepetaje spremljali ob prvem prenosu po internetu, in prvi spust Dava Karničarja z vrha Everesta na razstavi zopet oživijo. Prihodnost, ki nas danes v okviru manjših odprav čaka »za devetimi gorami«, se je v slovenskem alpinizmu že zgodila. Slovenski alpinisti so prejemniki številnih zlatih cepinov, od teh so štirje na razstavi,« je na ogled povabila Saša Mesec in poudarila, da so osvojene osemtisočake na enem od sidrišč predstavili skozi odpravo Makalu 1975, še na enem sidrišču pa posebej poudarili odpravo na Everest leta 1979, za katero je sodelujoči Jure Čokl zapisal: »Vsi vpleteni so delali za en sam vrh. Morda je ta odprava celo največji dosežek kolektivnega delovanja celotne odprave v tovariškem duhu v vsej zgodovini slovenskega in jugoslovanskega alpinizma.«

Razstavo je oblikovala Barbara Bogataj Kokalj, strokovno sta jo pregledala dr. Peter Mikša in Jure K. Čokl, odprl pa Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino pri Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo. »Z ustanovitvijo Slovenskega planinskega muzeja je bila pri nas doma zapolnjena vidna vrzel v izložbi narodne zgodovine in vrzel v družbi muzejev sorodnih alpskih držav,« je poudaril Gaberšček in dodal, da ima muzej – ne glede na to, da ga uradno upravlja Gornjesavski muzej – težo državnega pomena.

Občina Kranjska Gora je bila za gradnjo muzeja uspešna na evropskem razpisu, Miro Eržen je bil vodja projekta in po odprtju tudi zaposlen v Gornjesavskem muzeju kot vodja planinskega muzeja. Glavni investitor za delovanje muzeja ostaja zgolj Občina Kranjska Gora in v dvajsetih odstotkih tudi ministrstvo za kulturo, prav toliko odstotkov pa ustvarijo sodelavci muzeja od vstopnin in tržne dejavnosti. Njihov program vsako leto podpre Planinska zveza Slovenije.