Morje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 18. avgust 2020 / 10:35  

Ne vem, kdaj sem postala odvisna od misli, da je dopust morje in da brez morja ni pravega dopusta. Vonj borovcev in morja naj bi bil zdravilen, kopanje v morju prav tako. Ko se podamo na kopanje v morju, naj bomo v vodi vsaj dvajset minut, ker je morska voda podobna medceličnini, nam je junija svetovala tudi telovadna mojstrica. Torej, naj bo, kar hoče, morje moramo užiti, da bomo zdravi. Me prav zanima, ali ljudje, ki živijo ob morju, manj zbolevajo za bronhitisom in astmo, kot mi na celini ...

V Dalmaciji je gostov precej, od vsepovsod so, na otokih je gneče manj. Odpraviva se na enodnevni izlet na otok. Zalivov za takšne obiskovalce je veliko. Prijatelj svetuje obisk gostilne, ki je pretežno namenjena navtičnim turistom. Ker sva po petih dneh skupnega dopustovanja z otroki ostala sama, greva. Cesta, ki preči otok, je slaba, zelo slaba. Če bi bil najin avto prav nizek, bi gotovo nasedla. Ko se je pokazala uvala, kamor sva bila namenjena, je bilo v zalivu vsaj trideset plovil, jaht in jadrnic. Z majhnimi čolniči so se pripeljali do gostilne ali jih je na njihovo jahto s čolničem prišel iskat gostilničar. Med gosti je bilo veliko Slovencev, in to družin z zelo majhnimi otroki. Nisem mislila, da sta jahta ali jadrnica lahko primeren prostor tudi za dojenčke in majhne otroke. Jahta in jadrnica, tega užitka ne poznam dobro, nimam toliko presežka denarja niti časa, da bi lahko investirala v navtiko. Taisti prijatelj, ki je priporočal gostilno, pa je na koncu pripomnil, jahto je zares fino imeti dvakrat, ko jo kupiš in ko jo prodaš. Vmes pa je veliko glavobolov …

Obiskala sem tudi naselje slamnatih hiš brez elektrike, ki ga sedaj tržijo pod imenom »eko resort«. Tam smo preživeli veliko dopustov, ko so bili otroci majhni. Želela sem pogledati, kako je danes. Vstopila sem lahko pri vhodu za dnevne obiskovalce, čakala v dolgi vrsti, kupila vstopnico, izpolnila izjavo, izmerili so mi temperaturo in potem sem lahko opazovala, kaj se je v desetih letih spremenilo. Prenovili so sanitarije, otroška igrišča, igralnice, lokostrelstvo, kajake in supe, igrišče za odbojko, tenis, nova je jedilnica. Ko sem se sprehajala po kampu in opazovala majhne otroke, napihljive blazine v obliki krokodilov, delfinov, lubenic, ananasov, rokavčke in lopatke, sem si mislila, to je minilo. Hvala zemlji, hvala nebu, naši otroci so zrasli, tukaj pa so drugi. Naj jim bo prijetno in udobno, tudi nam je bilo.

Na oblačen dan greva še enkrat s trajektom na otok. Tokrat le s kolesom. Voziva se po stranskih poteh, odkrijeva lagune in zalive, proti večeru se odpraviva na najbližji hrib in opazujeva idilo. Veliko majhnih otokov, celina in veliko jezero na njenem robu, nazadnje se je v svojem zatonu pokazalo še sonce. Lepo je gledati sonce, ki pade v morje; če je človek še malo višje in opazuje vso to idilo, kaj je lahko še lepšega. In tako bo letošnjega poletnega dopusta počasi konec …