ZZB in Šenčurski dogodki

Kategorija: Pisma bralcev / ponedeljek, 7. september 2020 / 09:46  

ZZB za vrednote NOB oz. včasih bolj zvezi veteranov, ki varuje propadla revolucionarna izročila, sem iskreno hvaležen za veliko pozornost, ki mi jo posveča že dolga leta. Vaš predsednik, general Dolničar, se je zelo zavzel, da jaz ne bi bil urednik revije Borec. Ni mu uspelo. Poskušali ste prepovedati projekt Med kljukastim križem in rdečo zvezdo, ki sem ga sovodil. Ni vam uspelo. Poskušali ste preprečiti predvajanje najbolj gledanega slovenskega dokumentarca Jožeta Možine Zamolčani – moč preživetja, kjer sem bil strokovni sodelavec. Ni vam uspelo. Skušali ste mi prepovedati vstop v Bohinj oz. razstavo o drugi svetovni vojni v Muzeju Tomaža Godca, ki sem jo pripravil. Ni vam uspelo. Po Možinovem intervjuju z mano ste mi grozili s tožbo. Ni vam uspelo. Letos ste se zelo zavzeli, da bi prepovedali razstavo Šenčurski dogodki. Spet vam ni uspelo. Ste pa poskrbeli za nov šenčurski dogodek!

Od vsebinskih očitkov, ki jih naslavljate name, sem g. Igorju Pipanu že v medsebojnem dopisovanju pojasnil, da tragične žrtve njegove družine šteje pod Srednjo vas Inštitut za novejšo zgodovino. Prav bi bilo, da ta napačni podatek tam tudi popravijo.

Glede Janka Beleharja ne zanikate dejstva, da je umoril dva človeka. Če primerjamo sodne postopke, v katerih so bili ljudje, ki so bili tako umorjeni, oproščeni krivde, potem bi to rehabilitacijo lahko dosegla tudi umorjena Janeza Ferjana in Antona Umnika. To, da imajo vse šenčurske ulice, ki so poimenovane po osebah, imena po članih oz. simpatizerjih Komunistične partije, uvršča Šenčur med posebne mavzoleje rajnkega režima. Za družbo, ki se hoče zgledovati po kulturnih in civilizacijskih dosežkih človeštva, pa morilci in nižjerazredni komunistični funkcionarji res ne morejo biti vzor.

Pojavi, ki bi jih očitno radi še naprej zamolčevali, so množični povojni umori, stalinistični sodni procesi, uničevanje kmetstva. Ali to po vaše ni zgodovina?

Lažnivo obsojate Marjana Brodarja, da naj bi sodeloval pri umoru Franca Mojškerca v Bizoviku. Če bi vaš propagandni referent dr. Martin Premk bral tedanje časopisje, bi lahko 4. julija 1948 bral o sodbi, ko je bilo na smrt obsojenih kar pet oseb zaradi povezave s tem umorom. In prebral bi tudi, da so umor pripisali »morilcema Jagodicu in Pičmanu«. Tudi v besedilu sodbe jasno piše, da »so izvedli umor poslanca Ljudske skupščine LRS in tajnika OLO Ljubljana - okolica Franc Mojškerca, ki sta ga ubila člana te skupine Jagodic Franc in Pičman Tomaž«.

O vsem bi se lahko pogovorili z mano, saj sem dvakrat vodil po razstavi Šenčurski dogodki v Muzeju v Šenčurju. Med skoraj sto obiskovalci vas žal ni bilo. Tam bi se lahko z udeleženci dogodkov sami pogovorili tako o šenčurskih dogodkih 1975 kot 2016, ki jih tako brezsramno sramotite.

Obiskovalci so razstavo v knjigi vtisov ocenili pozitivno, prav vsi zapisi v knjigi vtisov so taki: »Končno! Hvala!«, »Zadnji čas, da se o tem govori!«, »Odlično, kar tako naprej!«, »Po razstavi še knjiga.«

Dr. Jože Dežman