Deset let že pomagajo zasvojencem

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 14. september 2020 / 16:22  

Socialnovarstveni program Reintegracijski center izvajajo v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču že deset let. Namenjen je različnim zasvojencem, od trdih drog do iger na srečo, ki se želijo reintegrirati v družbo. Več kot polovica jih je v tem tudi uspešnih.

Pristava pri Tržiču – Letos mineva deset let od odprtja Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču, v katerem prav toliko časa Center za socialno delo Gorenjska, enota Kranj, izvaja socialnovarstveni program Reintegracijski center. V program, ki je namenjen rehabilitaciji oseb z različnimi zasvojenostmi, je bilo v prvem desetletju vključenih 110 oseb v bivalni obliki obravnave (trenutno jih v centru biva deset) in 330 v zunajbivalni. Pri zunajbivalnih gre predvsem za svojce uporabnikov programa. Dobra polovica uporabnikov programa se po bivanju uspešno reintegrira v družbo, je v torek na slovesnosti ob desetletnici Reintegracijskega centra povedala njegova vodja Suzana Gladović. Poleg nje so v programu zaposleni še dodatna strokovna delavka in dva laična terapevta, en delavec pa je zaposlen v okviru javnih del. Poleg zaposlenih so pomemben del programa tudi prostovoljci, ki vodijo razne delavnice.

Začelo se je na pobudo Vincenca Drakslerja

Reintegracijski center predstavlja zadnjo fazo v obravnavi zasvojenosti od različnih psihoaktivnih snovi, alkohola in rizičnih vedenj, kot so igre na srečo, program pa je namenjen tudi njihovim svojcem. Glavni cilj programa, udeležba je prostovoljna, je uspešna reintegracija uporabnikov v družbo, kar vključuje vzdrževanje abstinence, nadaljevanje šolanja ali primerno zaposlitev, dobre odnose z bližnjimi ipd.

Program se izvaja v prostorih nekdanje gostilne Pr' Primožk, ki jo je pred dvajsetimi leti njen lastnik, dobrotnik Vincenc Draksler v dobrodelni namen odstopil Mestni občini Kranj. Tedaj so ustanovili Fundacijo Vincenca Drakslerja za odvisnike, ki je poskrbela za obnovo hiše in jo po odprtju leta 2010 preimenovala v Dom Vincenca Drakslerja. Zdaj pokojni Vincenc Draksler je fundaciji denarno pomagal še naprej, z ženo Margit je odvisnike na zdravljenju tudi redno obiskoval in jih spodbujal. Fundacija je leta 2012 vzpostavila tudi socialno podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem še uporabnih predmetov na zbirnih centrih in s prenovo pohištva. V njem je trenutno zaposlenih 28 težje zaposljivih oseb, v njegovi mizarski delavnici v Pristavi pa uporabniki reintegracijskega centra opravljajo delovno rehabilitacijo. Uporabniki sicer skrbijo tudi za urejenost hiše in njene okolice, si sami kuhajo in obdelujejo zelenjavni vrt.

Podpora dvanajstih občin

»Vzpone in padce, ki jih doživljamo vsi, rešujemo na različne načine, najslabše pa je, ko nekateri zavijejo na stranpoti, pri tem pa postanejo odvisni. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, zato je izredno pomembno, da se je ta reintegracijski center v desetih letih razvil v enega najbolj prepoznavnih in uveljavljenih v Sloveniji,« je povedal kranjski župan Matjaž Rakovec in se zavezal, da bo Mestna občina Kranj projekt še naprej podpirala. Poleg kranjske sicer izvajanje programa podpira še enajst drugih gorenjskih občin.

Program reintegracije odvisnikov v družbo že nekaj let finančno podpira tudi švicarska fundacija R. & V. Draksler Stiftung. Njen predsednik Ralph Blum je ob tej priložnosti povedal, da so pripravljeni finančno podpreti tudi nove socialne programe. Tega je zelo vesela tudi Nada Bogataj Kržan, ki je od vsega začetka vpeta v delo slovenske Fundacije Vincenca Drakslerja, zadnjih enajst let kot njena predsednica. »Veseli me, da je pokojni Vincenc Draksler poskrbel, da bomo še naprej deležni pomoči in – kot je ponudil Ralph Blum – da sem pripeljemo še kakšen program,« je dejala Bogataj Kržanova in napovedala, da bodo v kratkem sprejeli novo petletno strategijo razvoja fundacije.

Med podporniki je tudi občina Tržič, kjer je Dom Vincenca Drakslerja lociran. Kot je dejal župan Borut Sajovic, na začetku ni bilo samoumevno, da bo okolica nove stanovalce na nekdanjem Primožkovem posestvu tudi sprejela. »Vsi pa smo v to zaupali in vesel sem, da smo dokazali, da smo predvsem ljudje, kar tudi najbolj šteje,« je poudaril. Jeseniški župan Blaž Račič pa je poudaril, da s takšnim centrom tudi kot družba kažemo svoj odnos do ranljivih skupin.