Almira, kot jo na razstavi z naslovom Preteklost oblikuje sedanjost vidijo študentje Fakultete za dizajn / Foto: Gorazd Kavčič

Takšnih pletenin ne delajo več ...

Desetletja po propadu radovljiške Almire, nekdaj paradnega konja slovenske in jugoslovanske tekstilne industrije, je ta zaradi izjemne kvalitete in naprednega oblikovanja tako cenjena blagovna znamka še vedno trdno zasidrana v spominu generacij, ki so se s ponosom oblačile v pletenine z oznako Almira. Zdaj jo z navdušenjem spoznavajo tudi mlade generacije oblikovalcev.

Mestni muzej Radovljica je v sodelovanju s Fakulteto za dizajn v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici sredi poletja pripravil razstavo, posvečeno nekdanji radovljiški tovarni pletenin Almira. Na razstavi je prikazan del bogatega gradiva depoja Almire, ki ga hrani Mestni muzej Muzejev radovljiške občine, pa tudi izdelki študentov Fakultete za dizajn, ki so oblikovali vzorce in oblačila, ki se navezujejo na oblikovno in vsebinsko dediščino Almire.

»Mlade, ki so se v času, ko je na prelomu tisočletja Almira dokončno propadla, komaj rodili, navdušiti nad to nekoč sicer izjemno cenjeno znamko pletenin je predstavljajo precejšen izziv,« prizna Katja Praprotnik, kustosinja Mestnega muzeja Radovljica in soavtorica razstave. »A le dokler niso v roke dobili konkretnih kosov oblačil, ki so si jih ogledali od blizu, jih otipali, preverili šive, preizkusili gumbe ... Takrat sem se ob njihovih navdušenih odzivih prepričala, da so dragoceni kosi v pravih rokah,« pove z zadovoljstvom Radovljičanka, ki se še spomni, kako je tudi sama kot otrok z mamo »v Almiri« raziskovala med policami in obešalniki ter uživala v pogledu na bogato izbiro mehkih pletenih.

Almira (ime je kratica za Alpska modna industrija Radovljica) je nastala iz po vojni zaplenjenih in nacionaliziranih pletilskih obratov. Že kmalu so na trg dali pletenine z večbarvnimi kombinacijami, ki so bile sproti prodane. Leta 1966 so do tedaj ločene obrate v Radovljici in Lescah v celoti preselili v Radovljico, kjer so začeli graditi novo tovarno in se konec leta 1971 tudi vanjo preselili. Sredi sedemdesetih let je bilo v tovarni že okoli osemsto zaposlenih, ki so izdelali več kot 250 ton izdelkov.

Sledil je hiter vzpon in za tiste čase nenavadno uspešna širitev na tuje trge. »Prvi izvoz je tovarna zabeležila že leta 1957, ko je v Sovjetsko zvezo prodala 16.940 kosov pletenin. Tri leta kasneje je začela izvažati v takratno Češkoslovaško, leta 1961 so zabeležili tudi izvoz v ZDA in ZR Nemčijo. Leta 1965 je bil izvoz usmerjen v Češkoslovaško, Italijo, Švico, Veliko Britanijo, Kanado, Avstrijo in Belgijo ...« našteva Praprotnikova.

Almira je za svoje izdelke redno dobivala nagrade na domačih in tujih sejmih mode. »Almira je uživala status podjetja z visoko kvaliteto izdelkov in oblikovanja. Na področju oblikovanja moramo omeniti slikarko Vesno Gaberščik Ilgo, katere ime je močno povezano z Almiro. Bila je njena najvplivnejša in najprodornejša oblikovalka, ki je v Almiri oblikovala od leta 1968, za svoje oblikovalske dosežke pa prejela številne strokovne nagrade doma ter tudi na tujem,« poudarjata Tanja Devetak, profesorica na Fakulteti za dizajn, in kustosinja Katja Praprotnik.

»Almira je bila pojem za kvaliteto. Oblačil, kot so jih izdelovali v tej radovljiški tovarni, zdaj ni več,« pravi Praprotnikova in poudarja, da je bila v času vzpona tega izjemnega podjetja skoraj vsaka družina v Radovljici na neki način povezana z Almiro. »Ne le drugod, tudi domačini so radi kupovali in nosili te kvalitetne pletenine. Mnogi jih hranijo še danes, ko Almire že dvajset let ni več,« je povedala, zadovoljna, ker so del gradiva za razstavo muzeju podarili prav občani Radovljice. Nekaj ga je muzej pridobil po stečaju Almire, del pa prav pred kratkim, ko ga je v enem od oddaljenih skladišč odkrila družba Sportina, ki je v začetku tega stoletja kupila prostore že propadle Almire.

Na razstavi v Šivčevi hiši je predstavljen le košček vsega gradiva, ki ga o Almiri hranijo v muzeju. Prav zato si v muzeju želijo, da bi nekoč lahko postavili stalno razstavo o Almiri, morda celo v stavbi, na kateri je še danes mogoče videti obrise nekdanjega tako znanega imena. V njej ima zdaj že skoraj dvajset let prostore drugo tekstilno podjetje, a številni Radovljičani bodo, ko se bodo odpravili tja, še vedno rekli, da gredo v – Almiro.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

zmerno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

10/19

nedelja

8/17

ponedeljek

11/15

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

OBVESTILA / Kranj, 27. oktober 2020

Srečanj sekcije za ročna dela ne bo

IZLETI / Kranj, 31. oktober 2020

Spominski pohod na Zelenico

OBVESTILA / Kranj, 1. november 2020

Pisarna odprta le ob sredah

OBVESTILA / Kranj, 3. november 2020

Vadba nordijske hoje bo

OBVESTILA / Kranj, 3. november 2020

Vadba nordijske hoje bo

 

 
 

 

 
 
 

Včeraj umrlo devetnajst bolnikov / 15:24, 25. oktober

Ne nabijat z umrlimi!! Povejte, koliko jih je zapustilo bolnišnico. Koliko od 1900 pozitivnih, nikomur nič - samo izolacija. :) Res pa smo ubogi, ker tega naše javno zdravstvo ne more prežečit!

V ogenj vrgel petardo / 14:48, 25. oktober

Iz tega sledi, da dedce ne sreča pamet niti na stara leta!

Včeraj umrlo devetnajst bolnikov / 08:19, 25. oktober

Čestitam Primož! Vsa čast. Nekaj empatije je v tebi, nisem se motil.Popolnoma drugače od Jankovičevega čobana:Moralni razsodniki in osrednji...

Včeraj umrlo osemnajst bolnikov / 11:52, 24. oktober

Zunanjemu ministru dr.Logarju pa želim čimprejšno okrevanje, ker zdravje
je le zdravje, tu politična opredelitev nima popolnoma nič.

Od sobote delno zaprtje države / 10:44, 24. oktober

V Ljubljani prisotnih več novinarjev kot protestnikov .

NOVINARJI, A VAS NI NIČ SRAM?

https://twitter.com/i/status/1319886396526657538

Policisti: Omejitve so tudi za nas / 10:32, 24. oktober

Danes v Sloveniji 2.074.658 zdravih ljudi !

Odprte ostajajo lekarne, banke, pošte ... / 10:19, 24. oktober

In medtem se glavni protagonist, debeli Krek sprehaja po Ljubljani brez maske, gre točit gorivo brez maske..Ko ga posnamejo kamere in nadleg...