Simona Kustec / Foto: Primož Pičulin

Razmere v šolah obvladljive

Z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec, ki prihaja iz Kamnika, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih prinaša šolanje v času epidemije, komentirala je tudi zadnje pozive k odstopu zaradi nenošenja maske na dobrodelni večerji.

»Pri svojem delu bom sledila tudi ocenam pedagoške stroke, predstavnikom staršev in tudi sindikatov ter končno ustavnim načelom naše države, da je treba narediti vse, da se bo, dokler bo le mogoče, izobraževanje izvajalo v šolah.«

Funkcijo ministrice ste nastopili tik pred razglasitvijo karantene v marcu in popolnim zaprtjem vseh šol. Kako se spominjate tistega obdobja?

Bilo je razburljivo, zahtevno. Odzvali smo se odločno, odgovorno, vedelo se je, da moramo storiti vse, da zaščitimo zdravje vseh vključenih v sistem vzgoje in izobraževanja ter obenem zagotovimo optimalne pogoje, da izobraževalni proces teče naprej. Vsi skupaj, od otrok, njihovih staršev, učiteljev, ravnateljev, zavoda za šolstvo in medijev do nas na ministrstvu, smo stopili skupaj, se povezali in medsebojno sodelovali, kar se mi zdi izjemno pomembno, saj nam je to dajalo prepotrebno dodatno moč, spodbudo, motivacijo, pa tudi odgovornost, da smo obvladali zahtevno situacijo.

Tako učenci in dijaki kot učitelji so izobraževanje na daljavo v času epidemije covida-19 ocenili kot zahtevnejše in bolj stresno od pouka v učilnicah. Kaj vam pomeni ta podatek tudi v luči organizacije pouka v tem šolskem letu?

Šola je nesporno prvi prostor pridobivanja znanja. Zato bomo naredili vse, da izobraževalni proces ostane v šolah. Nam je pa čas izobraževanja na daljavo pokazal na potrebo po modernizaciji celotnega izobraževalnega procesa. Sedanje generacije otrok so »digitalne« generacije, zato bi se moral temu približati tako način predajanja in usvajanja znanja kot tudi osmislitev tega, kaj sploh naj sestavlja vsebine znanj za prihodnje generacije. Vse to seveda še vedno v prvi vrsti znotraj učilnic. Tako učenci kot učitelji so z učenjem na daljavo med karanteno dobili neko novo izkušnjo, priložnost, pri kateri se je izkazalo, da se lahko uči tudi na drugačen način, za katerega pa potrebuješ tudi drugačna orodja in znanja. Prav zato smo spet skupaj čez poletje vsak na svoji strani poskrbeli, da smo te manjkajoče dele pridobili z dodatnim nakupom opreme in dodatnimi usposabljanji za delo v novem šolskem letu.

Šolanje na daljavo je marca večino šol ujela nepripravljenih. Kako bi danes ocenili šolanje, ki je potekalo prek računalnikov in drugih elektronskih naprav?

Z današnjega zornega kota zagotovo lahko rečem, da sem zadovoljna. Sama sem izobraževanje na daljavo že takrat ocenila z oceno prav dobro, štiri, in pri tej oceni ostajam tudi danes. Dejansko smo novo šolanje izpeljali čez noč, povsem nepripravljeni, in to v tako velikem sistemu, v katerem neposredno »zavrtimo« četrtino celotne populacije v državi, posredno pa več kot polovico, če prištejemo še starše, stare starše ... Nihče ni bil pripravljen, z ravnatelji, učitelji in vzgojitelji pa smo splavali; dobesedno v desetih dnevih smo sistem izobraževanja na daljavo postavili na način, da smo omogočili nadaljnje usvajanje znanja. Danes, po vsem tem času, ima seveda vsak svoje mnenje, kaj vse ni bilo v redu, v tisti situaciji pa je bil odziv več kot pozitiven – iskale so se rešitve, medsebojno se je pomagalo v danih razmerah, se pristopilo z izjemnim razumevanjem, odgovornostjo in profesionalnostjo.

Mnogi učitelji so tudi čez poletje opozarjali na nujnost vrnitve vseh šolarjev v šolske učilnice. Že imate podatek, koliko učencev in dijakov učitelji v času karantene niso dosegli oziroma jim z njimi ni uspelo vzpostaviti prav nobenega stika?

Po naših podatkih ni večjih razlik kot v drugih običajnih šolskih letih. V primerih, o katerih sprašujete, gre večinoma za občutljive zgodbe posameznih družin, ki segajo po svoji problematiki širše od le šolskega prostora. Ves čas je približno odstotek takšnih otrok, ki nam jih res ne uspe doseči, potem so še otroci iz romskih družin; novih družbenih skupin otrok, ki zaradi šolanja na daljavo ne bi bili deležni ustrezne pomoči, pa z individualnimi izjemami, ki smo jim preko šol, zavoda za šolstvo in donatorjev nemudoma priskočili na pomoč, nismo prepoznali. Za primerjavo: ta čas v šolah ni pet odstotkov otrok; zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z novim koronavirusom, je takšnih 0,6 odstotka.

Je odstotek otrok, ki so ta čas doma zaradi covida-19 oziroma karantene, povezane z njim, v okvirih pričakovanega?

Stanje dnevno spremljamo po vsej državi, razmere so obvladljive, stabilne, čeprav za same šole izjemno zahtevne. To je tudi odraz tega, da se v šolah vsi vključeni zelo zavedajo pomena treh z-jev – znanja, zdravja in zaupanja in nam vsem skupaj s svojim dosedanjim vedenjem v šolah dodajajo še četrti z, ki se imenuje zrelost. Danes je delež okuženih učencev, dijakov in vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju z novim koronavirusom (v torek, op. a.) 0,04 odstotka, ko temu dodamo podatek vseh, ki morajo v karanteno, smo pri 0,66 odstotka. To so obvladljive in za delovanje vzgojno-izobraževalnega procesa v danih razmerah dobre številke.

Kakšni so podatki za gorenjske osnovne in srednje šole?

Na gorenjskih šolah v tem trenutku (v torek, op. a.) ne beležimo novih okužb, aktivnih okužb je devet, posledično s tem v karanteni 59 šolajočih, prve skupine pa so se že zdrave vrnile tudi nazaj v učni proces v šole.

Ta čas izobraževanje poteka po tako imenovanem modelu B – vsi učenci in dijaki se izobražujejo v šoli, a v skladu s priporočili, ki so jih pripravili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje za preprečevanje okužb z novim koronavirusom. Je ta čas torej še vse pod nadzorom?

Ravno danes (v torek, op. a.) smo imeli našo običajno tedensko koordinacijo in se pogovarjali o širši sliki. Ugotavljamo, da je stanje stabilno in da sistem dobro, vzorno teče tudi v primerjavi z drugimi sorodnimi podsistemi, kot sta npr. zdravstvo in sociala. Imamo tudi že izkušnjo vračanja prvih skupin z začetka šolskega leta iz karantene, tako da se številke šolarjev na daljavo ta trenutek celo nižajo. Skratka, ni nobenega razloga za spremembe in trdno ostajamo v modelu B.

Mnogo polemik je bilo glede nošenja mask za vse učence. So se otroci oziroma bolje rečeno njihovi starši zdaj že navadili na to?

Glede tega dobivam ogromno pisem, takšnih in drugačnih, nekateri nošenja mask ne podpirajo, spet drugi to močno zagovarjajo. Epidemiološka stroka nam je glede tega dala svoje strokovne usmeritve, ki jih je treba spoštovati, in zaupati, da nam želijo zgolj najbolje za ohranjanje našega zdravja in s tem omogočiti, da v teh razmerah naši otroci pridobivajo najboljše možno znanje.

Po drugi strani so v preteklih dneh na vas letele kritike in celo pozivi k odstopu, ker na slovesnosti olimpijskega komiteja niste nosili maske. Kako to komentirate?

Verjemite mi, da mi je zelo težko. Ob vstopu v jedilni prostor smo bili naprošeni, da snamemo zaščitne maske, ker naj bi bilo to skladno s priporočili, ki jih je organizatorju dobrodelne večerje, na kateri smo udeleženci prispevali za mlade športne upe iz socialno ogroženih družin, dal NIJZ. S svojo nepremišljenostjo bom živela do konca življenja, vsem ljudem, ki so zmožni slišati in razumeti moje iskreno opravičilo, pa to na tem mestu ponovno izrekam. Sama že ves čas zaupam in verjamem stroki, da nas nošenje mask ščiti pred možnostjo okužbe, zato jih moramo v tem času nositi, ker tudi tako skrbimo za svoje in zdravje drugih.

Epidemiološke razmere v državi se slabšajo. V katerem primeru je predvidena aktivacija modela C, po katerem se učenci v nižjih razredih izobražujejo v šoli, ostali pa na daljavo oziroma morebiti celo po modelu D, ko bi se vsi izobraževali doma?

Morebitna aktivacija drugih modelov bo neposredno povezana tudi z bistveno bolj zahtevno epidemiološko sliko celotne države. Kot ves čas ponavljam, bom pri svojem delu sledila tudi ocenam pedagoške stroke, predstavnikom staršev in tudi sindikatov ter končno ustavnim načelom naše države, da je treba narediti vse, da se bo, dokler bo le mogoče, izobraževanje izvajalo v šolah. Tudi če bo to pomenilo potrebo po modifikaciji modela B, je to še vedno bolje kot prehod v model C ali celo D.

Kmalu se začenja tudi novo študijsko leto. Se bodo vsi študenti vrnili v predavalnice ali razmišljate tudi o drugačnih scenarijih?

Pretekli teden smo v sodelovanju z NIJZ, univerzami, nacionalno agencijo za akreditacijo študijskih programov, študenti in sindikati priporočila oziroma smernice podali tudi univerzam. Pri tem smo spoštovali specifiko učnega procesa na tej ravni izobraževanja, kar pomeni, da smo razumeli, da se lahko univerze same odločajo za tip študija, ki bo vključeval tudi možnost hibridnega modela, to je kombinacije izobraževanja v predavalnicah in na daljavo. Vsekakor pa je treba tudi na tej ravni izobraževanja spodbujati, da se čim več procesa ob spoštovanju smernic epidemiološke stroke in trenutne širše epidemiološke slike države odvija v predavalnicah.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

pretežno oblačno
vlažnost: 55 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

1/18

petek

6/15

sobota

0/17

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 15. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

OBVESTILA / Lesce, 15. marec 2024

Letna skupščina TD Lesce

PRIREDITVE / Žiri, 15. marec 2024

Goropeke v času vojne in revolucije

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 16. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

OBVESTILA / Cerklje, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Šenčur, 16. marec 2024

Pod okence pridem

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.