Koronavirus jih ni ustavil

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / torek, 6. oktober 2020 / 16:59  

Ko smo zadnjič obiskali Podvinsko tržnico, je bila prva sobota v letošnjem januarju. Takrat je večina tako obiskovalcev kot stojničarjev klepetala o tem, kje so preživeli vstop v novo leto. Nihče niti pomislil ni, da svet za vogalom čaka posebno presenečenje: pandemija covida-19.

Barbara Toman prihaja iz Žirovnice, s Kmetije Beravs. Njeni mlečni izdelki imajo na Podvinski tržnici že od vsega začetka redne odjemalce, pa tudi nove z njimi vedno znova navduši. Najprej je dobivala nagrade in priznanja za jogurte in maslo, potem si je na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju prislužila znak kakovosti, sedaj je na vrsti njena skuta.

Mojca Podobnik Rozman s svojimi dobrotami skrbi za ljubitelje sladkega, njena mama Andreja, ki smo jo ponovno srečali na stojnici, pravi, da še dobro, da sama nima nekega posebnega veselja do piškotov, ker teh v ponudbi ne manjka. Bi se jih pa verjetno tudi že preobjedla, se zasmeji. Na njeni stojnici je na voljo tudi kruh, čeprav tega in »tadomače« žemlje in »piškote na metre«, kot gospodinje imenujejo posebno vrsto piškotov, odlično pripravi tudi Barbara.

Darja Kürner prihaja iz Mošenj in spada med tiste ljudi, ki gredo v pokoj, potem pa podedujejo na primer zemljo ali kmetijo. Pripoveduje, da so doma imeli družinski posvet in so se odločili, da ne bodo prodajali. Izhaja iz stare samooskrbne kmetije Pri Rešu, ponosno pove. Jabolka v njenih velikih peharjih kar vabijo, čeprav je ponudbe na stojnici več – od moke, kaše, semen eko konoplje, pire, lanenega olja in proteinov do posebne čajne mešanice. Pa še kaj bi se našlo.

Med ponudniki Podvinske tržnice srečamo še dva stara znanca. Kranjčanka Andreja Škulj smeje pove, da je že »inventar« na tržnici, saj je v vseh teh letih manjkala le dvakrat. Meni, da je Podvinska tržnica odlična tudi zaradi druženja, klepeta, spoznavanja novih ljudi. Tudi prodajalci oziroma okoliški proizvajalci, ki na stojnicah ponujajo svoje izdelke, so postali že kar prijatelji. Njena ponudba je sicer bolj umetniška, a zato nič manj zanimiva za obiskovalce. Pri njej lahko izbirate med raznovrstno in simpatično ponudbo unikatnih izdelkov iz žgane gline.

Ne predstavljamo pa si, da bi na tržnici, ki jo na vrtu Vile Podvin pripravljajo vsako prvo soboto v mesecu že od leta 2013, manjkal Franc Gogala iz Dvorske vasi. Koronasituacija je sicer tržnico za nekaj časa »ugasnila«, a ne ukinila, zmanjšala število ponudnikov (morda tudi obiskovalcev), ker je treba pač upoštevati novonastalo situacijo in priporočila ter ukrepe NIJZ. Franc hiti s pripovedovanjem, da je manjkal enkrat samkrat, in če smo ga pravilno razumeli, je bila posredi višja sila, ko avto ni bil vozen.

Zadnje čase na tržnici lahko kupite tudi okusen bohinjski sir in še kakšne druge izdelke. Včasih si moral biti točen, raje še kakšno minuto prej, da ti zagnani kupci niso pred nosom pokupili vseh zlatovčic ribogojnice Zupan ali pa okusnih kranjskih klobas domačega mesarja Mlinariča. In če nista prisotna, ju pogrešimo, a če dobro pomislimo, je že kar nekaj časa, kar smo ju nazadnje srečali tu. S svojo ponudbo vztrajajo tudi s kmetije in vrtnarije Šlibar.

Kadar je sezona, se stojnice šibijo pod težo domačih jagod ...

Na Podvinski tržnici smo se prvič pobliže spoznali tudi z idrijskim žlikrofom in nekaterimi vini morda manj znanih slovenskih vinarjev. V prejšnjih časih so včasih poskrbeli celo za animacijo, degustacijo kakšnega posebnega izdelka, po katerem sta bila prepoznavna tako Vila Podvin kot njena prva kuhalnica Uroš Štefelin, na primer čokoladne tepke ali kranjske klobase s tepko. To še ostaja, kdor želi, pa lahko nakupovanje – sicer sedaj v prilagojeni obliki – še vedno združi tudi s kosilom. Le da je, odkar je Vila Podvin prejemnica Michelinove zvezdice, verjetno pametno, da prej pokliče in povpraša, ali potrebuje rezervacijo.