Dr. Danijel Grafenauer je znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Korenine njegovega rodu segajo na Koroško, v Blače v Ziljski dolini. / Foto: osebni arhiv

Plebiscit, boleč narodni poraz

Avstrija bi morala pokazati velikodušnost do svojih državljanov slovenske narodnosti in slovenskega jezika. Tu mora Avstrija še kar nekaj postoriti, meni dr. Danijel Grafenauer, znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in izvrsten poznavalec Koroške.

»Matična država Slovenija in njeni prebivalci morajo vzdrževati živi stik z rojaki na Koroškem. To je ključno, seveda poleg instrumentov, ki jih ima država Slovenija kot matična država koroških Slovencev, da podpira njihove organizacijske strukture, krepi sodelovanje in pospešuje izmenjave na vseh družbenih področjih (šolstvo, mediji itd.).«

Ali je za vas kot potomca zavednih koroških Slovencev stoletnica plebiscita praznik ali zgolj spomin na prelomen dogodek v zgodovini slovenskega naroda? Ali pa tudi opomin, da je usoda majhnega naroda stalno na preizkušnji?

Menim, da Slovenci obletnice plebiscita ne moremo praznovati, saj ta pomeni za nas boleč narodni poraz. Lahko in moramo pa se sprijazniti, tudi skupaj z nemško govorečimi Korošci, če so prireditve primerne. Prepričan sem, da moramo po stotih letih skupaj in v sodelovanju gledati naprej s ciljem, da še bolj utrdimo čezmejne vezi ter da ustvarimo tukaj regijo razvoja in miru. V Sloveniji se spominjamo 100. obletnice koroškega plebiscita na različne načine, z raznimi okroglimi mizami, intervjuji, znanstvenimi simpoziji, nekateri politiki pa se bodo udeležili posameznih prireditev tudi na Koroškem. Ob podobnih razmišljanjih me vedno fascinira dejstvo, da smo se nam je Slovencem kot etnični skupini in narodu uspelo ohraniti in razviti državno samostojnost.

Zakaj smo Slovenci izgubili Koroško? Smo bili v politični igri premalo spretni in usposobljeni, je bil »Korotan« že vnaprej izgubljen? Zanimivo je, da smo ga zgubljali v času, ko je lep del Koroške zasedla jugoslovanska vojska in bi šlo lahko to dejstvo v našo korist.

Slovenci smo bili leta 1918 še zelo mlad narod, kot je zapisal pokojni dr. Andreas Moritsch, profesor na celovški univerzi in koroški Slovenec, 'narodovanje' na Koroškem takrat še ni bilo končano. Bilo je malo vsega, kar ste vprašali. Malce je bilo naivnosti in prevelikega zaupanja v velesile, ki bodo naše pravične zahteve prepoznale in upoštevale, nekaj je bilo zamujenih priložnosti, slovenska uprava plebiscitne cone A se je morala vzpostaviti v enem letu, medtem ko je bil nemško-avstrijski upravni aparat drugje nedotaknjen in se je naslanjal na dolga stoletja delovanja. Kljub vojaški zmagi v drugi ofenzivi in zasedbi s Slovenci poseljenega dela Koroške junija 1919 to ni več vplivalo na mirovno konferenco v Parizu, ki se je medtem že odločila, da bo na delu spornega ozemlja ljudsko glasovanje – plebiscit.

Plebiscitni izid bi se lahko nagnil na slovensko oziroma jugoslovansko stran, pa se ni. Kar pogoste so trditve, da so ljudje glasovali za Avstrijo tudi zaradi primitivnega, celo nasilnega obnašanja okupacijske jugoslovanske vojske pod poveljstvom generala Smiljanića in strahu pred pravoslavnim Beogradom.

Ta razmišljanja so močno pretirana. Prihajalo je do nesporazumov med slovensko civilno oblastjo in uradno vojsko Kraljevine SHS, ki so ji večinoma poveljevali srbski oficirji. Vendar so se ti nesporazumi razreševali. Večina vojaštva se je kmalu umaknila iz plebiscitne cone, orožniki, ki so jo nadomestili, pa so bili domačini in v nekoliko večjem številu Slovenci iz drugih slovenskih pokrajin. Je pa imela pravoslavna vera in 'beograjska čaršija' svojo vlogo pri negativni plebiscitni propagandi nemško-avstrijske strani.

Pogosto se omenja dogovor o meji med generalom Maistrom in visokim avstrijskim častnikom konec leta 1918, ki pa naj bi padel tudi zaradi mlačnosti ljubljanske vlade.

Verjetno je mišljena pogodba, imenovana Huelgerth – Lavrič, ki je bila podpisana 19. novembra leta 1918. Treba je povedati, da je ta pogodba določala začasno demarkacijsko črto od ustja Ziljice po Zilji in dalje po Dravi. Vendar ni zajemala vseh s Slovenci poseljenih območij, torej ne območja do 'žive etnične meje', kar je bila želja slovenske strani. Zaradi te želje so slovenske enote 30. novembra leta 1918 prekoračile Dravo kot razmejitveno črto in zasedle Velikovec. Koroška politika pa ni bila pripravljena sprejeti tako imenovano 'živo mejo' za demarkacijsko črto, zato so se začeli spopadi.

Koroško smo leta 1920 dokončno izgubili, saj je tudi po drugi svetovni vojni ostala del avstrijske države. Za koroške Slovence so se kljub obljubam oblasti o enakopravnosti in pravicah začeli dramatični časi. Mnogi so v strahu za preživetje bežali v Jugoslavijo. Prepričan sem, da je pravi čudež, da so se ohranili do današnjih dni.

Po plebiscitu so postali koroški Slovenci manjšina v Republiki Avstriji, ki je bila po nacionalni usmeritvi nemška država. Kljub drugačnim zagotovilom in obljubam, tudi s sklepom koroškega deželnega zbora 29. septembra leta 1920, tik pred plebiscitom, ki jim je zagotavljal, da hočeta Koroška in Avstrija slovenskim rojakom 'za vse čase' zavarovati njihov jezikovni narodni značaj ter skrbeti za njihov in gospodarski razcvet enako kot pri nemških prebivalcih dežele, se je dežela Koroška 'potrudila', da tiste, ki so na plebiscitu glasovali za Kraljevino SHS, privede v nemški krog. Tem, ki so izkazovali slovensko narodno zavest, je bil napovedan neprestan 'Abwehrkampf' in nezaupanje zaradi ''nezvestobe' do dežele Koroške. Najtežji poplebiscitni udarec pa predstavlja brez dvoma 'eksodus' koroške slovenske inteligence, ki je morala preživetje iskati v jugoslovanski Sloveniji. Poplebiscitnih beguncev je bilo med 2000 in 3000.

Po pesniku bi lahko rekli: Veš, Avstrija, svoj dolg … Kaj bi morala storiti Avstrija, da bodo besede obljube 'meso postale'? Zagotovo samo dvojezični krajevni napisi in skromna, nad dvajset let nespremenjena denarna pomoč niso dovolj.

Avstrija bi morala pokazati velikodušnost do svojih državljanov slovenske narodnosti in slovenskega jezika. Tukaj je področje urejanja manjšinskih pravic na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe, kjer mora Avstrija še kar nekaj postoriti. Odprta vprašanja so dvojezično šolstvo in otroško varstvo, uradni jezik, politično zastopstvo slovenske narodne skupnosti, mediji in Slovenska glasbena šola, finančne podpore in še marsikaj.

Kakšna Koroška je vaša vizija? Kaj bo čez deset, dvajset let?

Trdno sem prepričan, da v skupni Evropi ni prostora za nacionalizme, temveč za sodelovanje med narodi na enakopravnih osnovah. Naš imperativ mora biti čezmejno sodelovanje z rojaki in nemško govorečimi s ciljem, da se vzpostavi neprestan dialog, ki bo preprečeval nastajanje in razraščanje morebitnih napetosti. Ugotavljam, da so se na tem prostoru v zadnjem stoletju ustvarile številne globoke travme med obema narodoma, ki jih je treba vzeti v obzir. Regijo moramo dobro poznati, da lahko te težave rešujemo. K temu pa pripomorejo tudi novinarji, ki poročajo o dogodkih na tej in oni strani.

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

delno oblačno
vlažnost: 71 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

5/15

torek

-1/16

sreda

-1/18

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PREDAVANJA / Kokrica, 12. marec 2024

Potopisno predavanje: Namibija

IZLETI / Naklo, 12. marec 2024

Pohod na Šmarjetno goro

DELAVNICE / Kranj, 12. marec 2024

Delavnica Quilling paper

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 13. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

PRIREDITVE / Škofja Loka, 13. marec 2024

Pripovedke z Boštjanom Napotnikom

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 13. marec 2024

Minljivost trenutka

RAZSTAVE / Bled, 13. marec 2024

Semena za življenje

PRIREDITVE / Medvode, 13. marec 2024

Razstava ročnih del in slik

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.

Prihranek bo kaplja v morje / 18:27, 3. marec

Neumnost, ki se dela. Politiki, če že odločajo o življenju ljudi, bi morali iti ljudem nasproti, ne pa jih vedno bolj ogrožati. Na funkcijah...