Leporečenje!

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 29. oktober 2020 / 11:20  

Ta izraz uporabljamo, ko besede ne pomagajo kaj dosti. Običajno ima izraz leporečenje slabšalni prizvok. Mi ga bomo uporabili kot previdnost pri pozitivnih besedah, mislih, dejanjih, ki dolgoročno ne prispevajo kaj dosti k človekovi sreči. Večina ljudi si želi biti ne samo uspešnih, finančno preskrbljenih, temveč tudi srečnih in zadovoljnih. Danes je ogromno ponudnikov sreče, znanja na svetovnem spletu je skoraj neomejeno. Ne vemo, katero knjigo izbrati, katero predavanje obiskati, komu verjeti.

Imamo poplavo pozitivnih pristopov k reševanju človekovih problemov: namerno in redno gojite pozitivne misli, npr. ponavljajte si, da ste uspešni, zdravi, lepi, bogati in vesolje vas bo nagradilo z vsem, kar si želite. Seveda morate to delati vsaj 21 dni. Pravijo, da pomaga, če zjutraj stojite vsaj pet minut pred ogledalom in si ponavljate pozitivne misli. Vse, kar morate storiti, je vztrajati in nič dvomiti. Nadalje nas učijo, da se moramo z meditacijo povezati z univerzumom in tja predati naše želje. Nazaj bomo dobili vse, kar si želimo. Ljubezen nam bo vse uredila, le zaupati moramo. Predvsem se ne smemo vznemirjati, ker smo trenutno v dobi velikih sprememb, dviguje se kolektivna zavest, ki bo poskrbela za nas. Na internetu je tudi veliko spodbud, naj se povežemo s svetlobo, ki nas bo dvigovala stran od skrbi. In če bomo namerno razvijali čut hvaležnosti za vse, se nam bo tudi vse dobro avtomatsko vračalo. Osredotočajte se le na pozitivna čutenja: veselje, radost, ljubezen, nasmehi povsod in vsakomur … Ljudje, ki so vsaj finančno uspeli, povedo, da je ob teh pozitivnih mislih treba še ogromno garati.

Prav je, da smo pozitivno naravnani. Mnoge takšne misli nam polepšajo trenutke. Največja nevarnost samo pozitivnega pristopa do življenja pa je, da nas odvrača od težkih trenutkov oziroma jih zanika. Precej lažje se je osredotočati samo na pozitivnost kot pa vstopiti v razboleli notranji, čustveni svet. Zakaj? Zato, ker je tlačenje in nepriznavanje našega čustvenega sveta zelo škodljivo za naše zdravje – fizično in psihično. Od stalnega bežanja pred bolečimi strahovi, občutki nesprejetosti, zavrženosti, ponižanj, od potlačene jeze – predvsem od potlačene jeze –, zboli naše telo. Ne delajmo si iluzij, da to nima vpliva na naše zdravje. To dokazuje znanost, to vemo z uporabo preproste pameti. Kar je notri, mora ven, kar boli, se mora ozdraviti. Mi pa rečemo, da so čustva kar nekaj. Pravzaprav smo navadne reve, ker si ne upamo pogledati od blizu, kakšne vulkane imamo v sebi.

Zato je samo ukvarjanje s »pozitivo« nevarno za naše zdravje in škodljivo za našo srečo. Naša največja moč je v soočenju z vsem, kar nosimo v sebi. Obstaja naravna zakonitost – naša psiha nam bo avtomatsko dovolila vstop do pozitivnosti, vendar šele, ko se bomo soočili z bolečinami čustvenega sveta v sebi.