Vladimir Hrovat se je z ustno harmoniko srečal pri trinajstih letih in ji utrl pot na koncertne odre. / Foto: osebni arhiv

Z ustno harmoniko v svet

Vladimir Hrovat iz Sore je profesionalni violinist, ki se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. Uvrstili so ga v svetovno knjigo o najboljših in izstopajočih imenih na svetu, ki je izšla junija letos – prav zaradi glasbenega ustvarjanja z ustno harmoniko in zanjo. Utrl ji je pot na koncertne odre.

Z ustno harmoniko se je prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre jo je postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika.

Slovenski violinist, ustni harmonikar in skladatelj, profesionalni violinist s še nekaterimi drugimi glasbenimi talenti, član Društva slovenskih skladateljev, piše orkestrsko, zborovsko, komorno in solistično glasbo ter seveda številne priredbe za ansambel ustnih harmonik ... To je le del zapisov o Vladimirju Hrovatu. Če je bila večino njegovega glasbenega udejstvovanja na prvem mestu violina, se v zadnjem obdobju posveča predvsem ustni harmoniki. In to zelo uspešno.

Kot vodja Koncertnega ansambla ustnih harmonik Sorarmonica se je skupaj z društveno in ansambelsko desno roko Simono Perme znašel v peti izdaji zajetne knjige Najboljši od najboljših in izstopajočih na svetu – moški in ženske … ameriške urednice Marjorie Lerner. Knjiga je izšla pri Times Square Press iz New Yorka v začetku junija letos. Ima 740 strani s tisoč imeni in 65 tematskimi področji. Na dveh straneh s tremi fotografijami navaja Hrovatove glasbeno-umetniške dosežke kot violinista, multiinštrumentalista, koncertnega solista na ustni harmoniki in skladatelja pa tudi kot vodje ansambla Sorarmonica s popotovanji in osvojenimi medaljami po Evropi in z gostovanjem na Tajvanu. Kot najpomembnejši dogodek leta 2019 je navedena koncertna praizvedba Vladimirjevega Simoni posvečenega Concerta S / za glavni in balkonski solo ustnih harmonik, godala in tolkala. To je le še ena izmed potrditev njegovega uspešnega dela. Prejel je že številna priznanja in nagrade.

O njem bi lahko zapisali, da mu je bila glasba položena že v zibko. Rodil se je v Zagrebu v družini slovensko-hrvaškega rodu. Ko je bil star sedem let, so se preselili v Izolo, nato na Reko, od koder je prišel v Ljubljano, zadnjih enajst let pa živi v Sori v medvoški občini. Dedek je bil orglavec, oče trompetist, akordeonist in uspešen glasbeni pedagog. Z glasbo se ukvarja od petega leta starosti. Končal je študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je med podiplomskim študijem prejel tudi Prešernovo nagrado za umetniške dosežke. Kot violinist v skupini prvih violin je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru Radiotelevizije Slovenija in bil obenem dolgoletni član komornega orkestra pri isti ustanovi. Poleg violine igra še celo vrsto drugih glasbil: akordeon (harmoniko), s katero je začel, klavir, bas kitaro, tenor banjo … »Kot koncertni solist sem se precej ukvarjal z mandolino, posebej pomembno mesto pri moji poustvarjalni dejavnosti, zlasti na področju tako imenovane resne glasbe, pa vsekakor zavzema ustna harmonika. Ta inštrument igraš dobesedno z dušo. Ponuja številne možnosti, ki so večini glasbenih poznavalcev še vedno neznane. Z ustno harmoniko sem se prvič srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabna tudi v resni glasbi. Na koncertne odre sem jo postavljal s pomočjo mandoline. Pol koncerta je bila mandolina, pol pa ustna harmonika,« pravi Hrovat. Da se bo posvetil glasbi, je in ni bilo samoumevno. »Premorem tudi obilo ročno-tehničnih spretnosti. Moje močno področje je bila že v mlajših letih arhitektura. Šoli sem na enem izmed tekmovanj priboril celo zmago. Lahko bi rekel, da je bila pot v glasbo zame najlažja. Konec srednje šole sem eno sezono že igral v Operi, violino sem potem zgrabil le še bolj resno,« pove.

Ustni harmoniki, za katero poudarja, da je resno koncertno glasbilo, želi dati pomembnejšo vlogo tako na koncertnih odrih kot na akademski ravni. Njegova želja je, da bi ta inštrument prišel tudi v predmetnik glasbenih šol.

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

oblačno
vlažnost: 82 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

4/10

četrtek

6/18

petek

4/22

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 28. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 29. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Rateče - Planica, 30. marec 2024

Razstava ročnih del

OBVESTILA / Sv. Jošt nad Kranjem, 31. marec 2024

Praznovanje velike noči

IZLETI / Kranj, 4. april 2024

Izlet DU Kranj

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

IZLETI / Kranj, 6. april 2024

Izlet PD Iskra Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??