Boris Furlan, utemeljitelj prava v Sloveniji

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. november 2020 / 11:11  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (276)

Med sprehodom po parku v Radovljici je 10. junija 1957 za srčno slabostjo umrl Boris Furlan, utemeljitelj pravne vede na Slovenskem. Na Nagodetovem političnem procesu je bil obsojen na smrt, vendar je bil kasneje pomiloščen. Bil je ena od žrtev »rdečega povojnega terorja«. Leta 1952 se je preselil v Radovljico, da bi se izognil vsakodnevnemu zastraševanju, ki mu je bil izpostavljen v Ljubljani. Avgusta 1947 je bil obsojen na smrt. Kazen so kasneje spremenili v dvajset let prisilnega dela. Po štirih letih in pol je bil zaradi bolezni pogojno izpuščen. Novembra 1953 je bil žrtev javnega linča, ki so ga uprizorili mladinski aktivisti, agenti Jugoslovanske tajne politične policije, pri čemer je utrpel resne poškodbe.

Boris Furlan se je rodil 10. novembra 1894 v slovenski meščanski družini v Trstu. Leta 1920 je doktoriral iz prava v Bologni. Med letoma 1928 in 1930 je delal kot najožji sodelavec in politični svetovalec Josipa Vilfana. Do leta 1930 je bil odvetnik v Trstu, nato v Ljubljani privatni docent na Pravni fakulteti, od leta 1936 dalje pa redni profesor. Po invaziji držav osi na Jugoslavijo in po italijanski okupaciji dela Slovenije so ga italijanske oblasti v odsotnosti obsodile na smrt. Po kratkem postanku v Palestini je Boris Furlan odpotoval v Združene države Amerike. Skupaj s pobeglima slovenskima politikoma Izidorjem Cankarjem in Francem Snojem je propagiral za jugoslovansko in slovensko stvar. Leta 1942 je objavil brošuro, v kateri je med drugim oblikoval slovenske zahteve za priključitev rodne Julijske krajine k Jugoslaviji.

Marca 1941 je odšel čez Turčijo v ZDA, kjer se je zavzemal za NOB. Med drugo svetovno vojno je delal kot napovedovalec na Radiu London. Bil je znan kot »londonski glas Slovenije«. V Londonu je leta 1943 postal prosvetni minister v Šubašićevi vladi. Leta 1945 se je vrnil v domovino in postal dekan Pravne fakultete v Ljubljani. Poskušal je obdržati kritično držo do komunističnega režima. Med drugim je tajno prevedel Živalsko farmo Georgea Orwella. Junija leta 1947 so ga aretirali in mu sodili na tako imenovanem Nagodetovem procesu, skupaj z 31 drugimi liberalno-demokratskimi in desničarskimi slovenskimi intelektualci, kot so bili Črtomir Nagode, Ljubo Sirc, Angela Vode in Franc Snoj. Furlana so obtožili članstva v prostozidarski loži v 1930. letih ter da je vzdrževal stike z Britansko obveščevalno službo. Glavna obtožba se je nanašala na njegov prevod Orwellove Živalske farme in njegovih prijateljskih povezav z uradnikom ameriškega Rdečega križa Jackom Hoptnerjem.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 9. 11. 1873 mesarju Janezu in Frančiški, rojeni Engelmann, rodil esejist in publicist Ivan Rozman. Leta 1910 je v Kranju odprl gospodarsko pisarno.

V Stražišču v Kranju se je 11. 11. 1910 rodil kirurg Martin Benedik.

V Kranju se je 12. 11. 1784 rodil slikar, podobar Franc Serafin Goetzl. Bil je Layerjev učenec. Oženil se je z Uršulo Karner iz Tržiča. Za cerkev v Naklem je naredil dva oltarja.

V Kranjski Gori se je 13. 11. 1829 rodil profesor, pisatelj, narodni buditelj Janez Majciger.

V Metliki se je 13. 11. 1874 rodil publicist, politik in gospodarstvenik Evgen Lampe. Bil je zaslužen za zgraditev HE Završnica in ustanovitev Kranjskih deželnih elektrarn.