V spomin: Prof. dr. Jože Žontar (1932–2020)

Besedilo: Dr. Matevž Košir
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 22. november 2020 / 09:46  

Jože Žontar se je rodil 15. marca 1932 v Kranju. Tam je leta 1950 končal gimnazijo. Leta 1955 je diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju se je zaposlil v Državnem arhivu, kjer je leta 1964 postal vodja oddelka. Kot tajnik in nato predsednik je bil aktiven v Društvu arhivarjev Slovenije ter sodeloval v Zvezi društev arhivskih delavcev Jugoslavije. Skupaj z dr. Vilfanom sta pripravila arhivski zakon iz leta 1966.

Februarja 1972 je v Mestnem arhivu Ljubljana prevzel ravnateljevanje in arhiv vodil kar dvajset let. Leta 1973 se je Mestni arhiv ob Žontarjevih velikih naporih preimenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana. Arhiv je prerasel v največji regionalni arhiv v Sloveniji in takrat med drugimi ustanovil enoto za Gorenjsko v Kranju in organiziral oddelek v Škofji Loki. Pod njegovim vodstvom je arhiv dosegel vidne rezultate na številnih področjih. Njegova zavzetost je bila odločilna pri pripravi arhivskega zakona iz leta 1973 in zakona iz leta 1981. Leta 1977 je doktoriral ter dosegel, da je bila arhivistika uvedena kot študijski program na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je predaval med letoma 1978 in 2000, od leta 1990 kot redni profesor. Že leta 1973 pa je skupaj s prof. Vilfanom pripravil prvi priročnik iz arhivistike. Rezultat njegovih prizadevanj so številne publikacije, posebno Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorski in Štajerski do leta 1918 (1988) in Dokumenti Slovenstva (1994).

Bil je eden od najaktivnejših pripravljavcev arhivskega zakona, ki ga je sprejel državni zbor leta 1997. Od leta 1992 je kot vodja matične službe v Arhivu RS prispeval k poglabljanju arhivskih vprašanj. Že od šestdesetih let je bil aktiven v mednarodnem arhivskem prostoru, posebno vidno od leta 1988 kot član sekcije za šolanje pri Mednarodnem arhivskem svetu. Tudi po upokojitvi (1999) je objavil številne poglobljene znanstvene razprave. Tu naj omenimo monografiji Stavbenik Josip Slavec (skupaj z Majdo Žontar) in Kaznovana podjetnost, kranjski trgovec in industrialec Franjo Sirc. Pomembno je bilo tudi njegovo uredniško delo pri revijah in zbornikih. Med drugim je uredil zbornik 900 let Kranja in štiri Kranjske zbornike. Leta 1979 je prejel Župančičevo nagrado, Zgodovinski arhiv, ki ga je vodil, pa je takrat prejel državno priznanje za delo. Leta 1985 je prejel veliko plaketo Občine Kranj, leta 2002 pa Aškerčevo nagrado, ki jo podeljuje Arhivsko druš­tvo Slovenije za življenjsko delo v arhivistiki.