O izjemnem konservatorju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / torek, 19. januar 2021 / 16:32  

Ob osemdeseti obletnici rojstva dr. Petra Fistra so v kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravili razstavo o njegovem konservatorskem delu na Gorenjskem. Spletni razstavi bo te dni sledila še galerijska postavitev.

Kranj – Od petka je na spletnih straneh Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) na ogled virtualna razstava z naslovom Konservatorsko delo dr. Petra Fistra na Gorenjskem. Razstavo so pripravili v kranjski območni enoti (OE), kjer je deloval na začetku svoje poklicne kariere. »Razstavo smo pripravili ob življenjskem jubileju dr. Petra Fistra, ki je junija lani praznoval osemdeset let, in v zahvalo za izjemno delo, ki ga je opravil na območju Gorenjske v času, ko je bil konservator na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo in potem tudi kasneje, ko je bil že zaposlen kot profesor na takratni FAGG, danes Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani,« o vzgibih za pripravo razstave pojasnjuje vodja projekta mag. Maja Avguštin.

Arhitekt, konservator, mednarodni raziskovalec, pionir izdelave revitalizacijskih načrtov, večji del poklicne kariere pa visokošolski predavatelj, tudi prodekan in prorektor ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Peter Fister je bil na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj zaposlen med letoma 1966 in 1974, kot rečeno pa je svoje raziskovalno delo na področju varstva kulturne dediščine tako doma kot v tujini nadaljeval tudi kasneje ob profesorskem delu. Izvemo, da je njegovo delo bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varstvu kulturne dediščine in nepozabno vplivalo na mnoge njegove študente in druge slušatelje. »Njegov vpliv je prav tako še vedno prisoten pri našem vsakodnevnem konservatorskem delovanju. Pri  pregledovanju njegovih starih načrtov, zapiskov, člankov, risb … pogosto naletimo na relevantne odgovore danes zastavljenih vprašanj in strokovnih dilem,« so o strokovnjaku za stavbno dediščino med drugim zapisali avtorji razstave, o vodilu pri snovanju razstave pa Avguštinova dodaja: »Osrednje vodilo je bilo predstaviti Fistrovo konservatorsko delo, ki v marsičem do danes še ni bilo preseženo. Njegova teoretična izhodišča so aktualna še danes. Prav tako je navdihujoče dejstvo, da danes ob vsej tehnologiji, ki jo imamo, ne zmoremo producirati tako obsežnih programov, načrtov, razmišljanj ob neki celostni prenovi. Še vedno nam je v velik navdih in vzor.«

V osmih letih zaposlitve je do leta 1974 prispeval približno sedemdeset odstotkov vse fotodokumentacije takratnega Zavoda in izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Sistematično je pristopal k izdelavi dokumentacije uličnih fasadnih nizov v mestnih in trških jedrih za potrebe izdelave barvnih študij fasad, portalov, rezljanih vratnih kril, kašč, znamenj, napajalnih korit in avtentičnih vaških ambientov. V času njegovega delovanja so bili v našem prostoru najodmevnejši revitalizacijski načrti, saj so povezali ne samo študente, projektante in lokalno oblast, temveč tudi prebivalce, kar je pripomoglo k nenadejanemu uspehu omenjenih načrtov.

Prvi načrt je izdelal prav za mestno jedro Tržiča leta 1975. Tudi na podlagi Fistrovih študij so bila gorenjska mestna jedra v osemdesetih letih dvajsetega stoletja razglašena za kulturne spomenike. Sicer pa so teme, ki jih prikazujejo na razstavi, izbirali glede na strokovna področja, ki jih na zavodu pokrivajo. »Lotili smo se predstavitve vseh večjih projektov, ki so pustili sledi in pomembno vplivali na razvoj konservatorske stroke. Prav tako smo del plakatov namenili tudi predstavitvi Fistrove znanstvene teorije, ki jo je razvijal sočasno s projekti, s katerimi se je ukvarjal.«

Med njegove najodmevnejše in kompleksne konservatorske projekte na Gorenjskem sodita še celostna prenova Šivčeve hiše v Radovljici in gradu Kamen v Begunjah. Njegovi načrti kažejo, da se je enako zavzeto in poglobljeno ukvarjal z načrtovanjem izveskov kot z velikimi prostorskimi vprašanji. Poleg plakatov z zapisi so predstavljene nekatere njegove terenske skice, načrti, zapisi, izdane publikacije in del njegovega slikarskega opusa.

Na razstavi po uvodnih biografskih podatkih in bibliografiji njegovih publikacij in številnih strokovnih objav izvemo, kako je snoval Zbirko Korpus slovenske arhitekture, spoznavamo njegov slikarski opus, poleg izdelanih plakatov so predstavljeni tudi primeri Fistrovih skicirk, načrtov, zapisov, slikarskih del … V prihodnjih dneh bo razstava postavljena tudi v fizični obliki v zavodski galeriji. Prispevke za razstavo so poleg mag. Maje Avguštin pripravili še Nataša Ülen, mag. Judita Lux, Matevž Remškar, dr. Mojca Tercelj Otorepec, Bernarda Jesenko Filipič in Saša Roškar. Razstava bo na ogled vse do junija.