Prijazen dom mamicam z otroki

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / četrtek, 28. januar 2021 / 15:51  

Pred desetimi leti so na Jesenicah v okviru Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske odprli prvi materinski dom na Gorenjskem. Junija 2017 se je ta preselil v Kranj.

Kranj – Materinski dom (MD) Gorenjske je našel dom v obnovljeni vili v bližini sodišča, v samem središču mesta, le nekaj korakov od vseh potrebnih institucij (šole, vrtci, prometna infrastruktura, zdravstveni dom itd.). Dom je namenjen materam z otroki in nosečnicam, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni stiski in nimajo drugih možnosti za bivanje. »Pomembno je, da so naše uporabnice pripravljene na aktivno reševanje svoje stiske. Poleg namestitve v prijaznem in spodbudnem okolju naši uporabniki dobijo psihosocialno pomoč in podporo, ki jo nudijo strokovni delavci in zunanji sodelavci – prostovoljci,« pravi Martina Slak, strokovna vodja Materinskega doma Gorenjske. V desetletju delovanja je dom sprejel devetdeset žensk in 118 otrok, skupaj 208 uporabnikov, sprejeli so sedem nosečnic, ki so v času namestitve v domu tudi rodile.

Cilj: opolnomočena ženska

MD Gorenjske lahko naenkrat sprejme do deset uporabnikov (štiri ženske in do šest otrok), imajo štiri zasebne sobe (ena soba je urejena za samsko žensko – nosečnico ali mamico z dojenčkom, tri sobe pa lahko sprejmejo tri osebe), ostali prostori doma so namenjeni skupni uporabi. V vsakem od dveh nadstropij je kuhinja in velika kopalnica, torej po dve uporabnici uporabljata eno kuhinjo in si delita kopalnico. Skupni sta tudi dve dnevni sobi, okrog doma je veliko prostora za zunanje aktivnosti in igro, na zelenici stojijo otroška igrala in tri visoke grede.

V domu trenutno bivajo štiri mamice s po enim otrokom. »Pri nas lahko bivajo do enega leta, kar je odvisno od specifike in aktivnega reševanja svoje problematike. Opažamo, da večina uporabnic dobro »izkoristi« čas bivanja v domu in da se čas bivanja podaljšuje,« nadaljuje Martina Slak. Pojasni tudi, kako poteka obravnava mater, ki pri njih začasno živijo s svojimi otroki: »V domu izvajamo individualne razgovore in skupinska druženja. Z vsako uporabnico izdelamo individualni načrt, v katerem uporabnica navede cilje, ki jih želi doseči. Večinoma so ti cilji umiritev in razbremenitev, iskanje zaposlitve, iskanje stanovanja, učenje dosledne vzgoje, učenje asertivne komunikacije, izgradnja pozitivne samopodobe, višja funkcionalna pismenost idr. Uporabnicam nudimo strokovno in psihosocialno podporo, ob tem strokovni službi pomagajo tudi prostovoljci. Pomagamo jim pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (npr. pridobitev denarne pomoči, brezplačne pravne pomoči ...), jih pripravljamo na sodne postopke, krepimo pri sprotnem premagovanju osebnih stisk, spremljamo na določene institucije, če je to potrebno. Uporabnice same ali z našo podporo iščejo oglase za stanovanje, zaposlitev, pomagamo jih pri izpolnjevanju potrebnih obrazcev, pisanju vlog. Naš cilj je opolnomočena ženska, ki v času bivanja v materinskem domu (in po zaključku) z lastno aktivnostjo ob podpori strokovnih delavcev postaja bolj zadovoljna, okrepljena in samozavestna oseba, usposobljena za samostojno življenje. Verjamemo, da z aktivnim sodelovanjem naredijo pozitivne spremembe pri sebi in svoji problematiki. Same ali z našo pomočjo si poiščejo bivališče, okrepijo se v svoji starševski vlogi in izboljšajo življenjsko situacijo. Psihosocialno podporo v smislu ustvarjalnih, pogovornih in drugih aktivnosti nudimo tudi otrokom, ki bivajo pri nas.«

Zgodbe izza zidov materinskega doma

Materinski dom skriva različne zgodbe, vzpone in padce, sodelavci doma pa uporabnice spodbujajo in podpirajo na njihovi poti. Njihovo veselje je še posebej veliko, ko jih uporabnice po končanem bivanju v domu pokličejo in hvaležno povejo, da so si uredile življenje. Ena od njih, ki je decembra 2020 končala enoletno bivanje v domu, je v zahvalnem pismu med drugim zapisala: »Ne morem verjeti, da bo otrok kmalu star eno leto, medtem ko sem jaz še noseča prišla v materinski dom. Bili so lepi, pa tudi zelo težki in naporni dnevi, tedni. Predvsem ko sem se iz bolnišnice z novorojenčkom vrnila v materinski dom, je bilo zelo težko, ker so nam bili zaradi izbruha epidemije covid onemogočeni stiki z drugimi ljudmi, ki niso živeli znotraj naše skupnosti. Zelo sem trpela, ker z otrokom nisva smela imeti stikov s partnerjem, otrokovim očetom. Zaradi vseh situacij sem se bila pripravljena še bolj boriti in vztrajati, da si uredim življenje in dobim primerno bivališče za nas. Nisem mati samohranilka, pa vendar sem v letu dni, sicer ob pomoči zaposlenih, sama hranila, negovala otroka, ga vozila k zdravniku itd. Sedaj se izpolnjuje moja želja, da kot družina končno lahko zaživimo skupaj. Najmočnejši je moj spomin na sprejem v materinski dom. Spominjam se tistega lepega dne, ko sem stopila v to hišo in bila pozitivno presenečena nad lepim okoljem, prijaznimi in pozornimi strokovnimi delavkami in uporabnicami, s katerimi smo ohranile prijateljske stike. Materinski dom mi je dal veliko izkušenj in oblik pomoči – podpore ob rojstvu prvega otroka, pozornosti ter nepozabnih druženj v obliki srečanj, delavnic, izletov in skupnega urejanja okolice hiše. Glede na to, da sem že eno leto v domu, bi lahko napisala cel roman, pa žal nimam časa, saj komaj čakam, da se vselim v novo 'gnezdece'. Če strnem svoje bivanje v domu, sem zelo zadovoljna s programom. Imamo se možnost naučiti veliko novega, saj so delavnice (pogovorne, ustvarjalne, kuharske ...) zelo koristne za dušo in telo. V domu nudijo vse za kvalitetno življenje, tudi če prideš z zelo malo prtljage. Zveni kot reklama, vendar pa je to mnenje posledica izkušnje, ki sem jo imela.« Za podporo in pomoč se je zahvalila vodji, strokovnim delavkam in prostovoljkam, ostalim uporabnicam, hišniku in vzdrževalcem, prav vsi ji bodo ostali v prijetnem spominu.