Ves čas na internetu, kaj pa počutje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Nasveti / torek, 9. februar 2021 / 11:53  

Šolanje na daljavo in prepoved druženja zaradi epidemije sta otroke in mladostnike pahnila v dolge ure dela z računalnikom, tablico ali mobilnim telefonom. Vse to prinaša tudi neželene posledice.

Kranj – Današnji mednarodni dan varne rabe interneta v Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si posvečajo temi dobrega počutja pri uporabi interneta. »Tehnologija naj bi nam marsikaj olajšala, nam življenje izboljšala, ne pa da nas moti in odvrača od njega, slabša naše zdravje in nas oddaljuje od odnosov z bližnjimi,« poudarjajo. Danes pripravljajo tudi več aktivnosti, ki otroke, mladostnike in starše spodbujajo k premisleku in aktivnosti za dobro počutje in zdravje v povezavi z internetom. Pregled aktivnosti je objavljen na spletni strani Safe.in.

Šolanje na daljavo in prepoved druženja zaradi epidemije covida-19 sta otroke in mladostnike pahnila v dolge ure dela z računalnikom, tablico ali mobilnim telefonom, kar prinaša tudi neželene posledice – od povečanja telesne teže zaradi pomanjkanja gibanja do poslabšanja vida. Številni se tudi spopadajo s psihičnimi težavami, naveličanostjo in preutrujenostjo, ugotavljajo v Safe.si.

Da bodo dolgoročne posledice zaradi epidemije čim manjše, predlagajo družinam, da vzpostavijo zdravo ravnotežje med časom pred zasloni in drugimi aktivnostmi v življenju. V svoj vsakdan uvedimo gibanje, rekreacijo – cela družina lahko izvaja skupne vaje ali pa se odpravi v naravo, kjer lahko uživa v različnih aktivnostih. Med uporabo naprav z zasloni poskrbimo za aktivne odmore. »S pravilom 20-20-2 – vsakih 20 minut poglej stran od zaslona v daljavo vsaj 20 metrov za 20 sekund in 2 uri na dan preživi na prostem na dnevni svetlobi – bomo poskrbeli za zdravje svojih oči in preprečili kratkovidnost. Tudi okrepčilen, dovolj dolg in kakovosten spanec je pomemben za zdravje in dobro počutje. Vsaj dve uri pred spanjem naj se ne uporabljajo naprave z zasloni, predvsem ne tiste, ki jih držimo blizu obraza, kot sta npr. pametni telefon in tablica,« svetujejo.

Zaradi socialne izoliranosti so za otroke in mladostnike družabna omrežja v času epidemije postala še bolj pomemben vir sledenja dogajanju in način ohranjanja stikov z vrstniki, kot so že sicer. Mladi so še bolj izpostavljeni tveganju, da izgradnjo lastne identitete povezujejo z odzivi uporabnikov na družabnih omrežjih, opozarjajo strokovnjaki. Všečke, srčke in dvignjene palce ali odsotnost le-teh začnejo enačiti z lastno vrednostjo in resnico, dejansko pa gre le za lažno in krhko popularnost, ki lahko aktivira potenciale za psihično pregorevanje, krhko samopodobo ter različne duševne stiske. Poleg tega se v digitalnem svetu naša življenja vrtijo okoli lažnega občutka popolnosti, ko gledamo premišljeno zasnovane, izboljšane in grafično obdelane posnetke ljudi, ki ustrezajo lepotnim idealom naše družbe.

A tudi na internetu ni vse zlato, kar se sveti, poudarjajo na Safe.si. »Tako tudi posamezniki za svoje objave izbiramo le najlepše trenutke iz svojega življenja. To pa ne pomeni, da tako živimo vsak dan. Še posebej za mlade je pomembno, da se z njimi čim več pogovarjamo o tem, kaj je na internetu realno in kaj ne, in jih spodbudimo, da se čim manj primerjajo z drugimi in podobami njihovih življenj, ki jih objav­ljajo na družabnih omrežjih. Vse to namreč lahko vzbuja neprijetne občutke manjvrednosti, zavisti in celo depresivnosti. Krepimo samopodobo mladih, tako da njihova počutje in sreča ne bo­sta odvisna od objav na spletu in odzivov nanje,« so povedali.

Na telefonu za otroke in mladostnike TOM, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, so lani zaznali 33-odstotno povečanje klicev in drugih stikov v zvezi s psihičnimi težavami v primerjavi s petletnim povprečjem. Opazili so tudi, da je ohranjanje stikov na družabnih omrežjih pripomoglo k občutku povezanosti, pripadnosti in medvrstniški podpori v času epidemije.