Mark Toplak je rojen leta 1963, po rodu je iz Ljubljane, živi v Zapužah, je poročen in oče treh otrok. Hči je arhitektka, sin zdravnik – kirurg (zaposlen v jeseniški bolnišnici), najmlajša hči pa še študentka. Rad ima naravo in šport, v zadnjem času pa ima prednost družina, vnukinje in vnuka. Žena Vera je sicer Jeseničanka. / Foto: Gorazd Kavčič

O lokaciji bolnišnice stroka, ne ulica

Mark Toplak je vodenje Splošne bolnišnice Jesenice prevzel oktobra lani. Univerzitetni diplomirani strojnik, ki je v Angliji pridobil naziv MBA, se je takoj moral spoprijeti z drugim valom epidemije, saj so postali covidna bolnišnica. V prvih stotih dneh je postavil novo vodstveno ekipo, pred tedni pa se je znašel tudi v viharju prepirov o tem, kje naj bi gradili novo regijsko bolnišnico. Kot poudarja, naj o lokaciji odloči stroka, ne ulica ...

»Na mestu obstoječe bolnišnice prostora zagotovo ni, sodobne bolnišnice se ne gradijo kot visoki stolpi, imele naj bi čim manj dvigal. Tudi notranjost obstoječe bolnišnice, ki je bila pred sedemdesetimi leti najmodernejša, je zastarela, še vedno imamo sobe s petimi posteljami in sanitarije za več sob na hodniku ... To ni več v skladu s sodobnimi zahtevami.«

Minili so štirje meseci, kar ste prevzeli vodenje. Glede na to, da niste imeli izkušenj z delovanjem v zdravstvu, me zanima, kako ste se 'ujeli' na direktorskem mestu?

Drži, da nisem deloval v zdravstvu, a imam trideset let izkušenj iz gospodarstva, od tega sem dvajset let deloval v velikih sistemih, kjer sem se srečeval tudi z zdravstvom, saj smo pripravljali informacijske rešitve za zdravstvene zavode, tako v Sloveniji kot širše. Zelo koristna je bila tudi izkušnja vodenja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, kjer sem spoznal specifiko vodenja javnega zavoda. Ne nazadnje je kar nekaj zdravstvenih delavcev med mojimi sorodniki, zdravnik je tudi sin, in med prijatelji, tako da me je zdravstvo vedno zanimalo in lahko rečem, da imam na tem področju kar nekaj znanja.

Imenovali ste novo ekipo in jo menda tudi pomladili ...

Ena izmed prioritet v prvih stotih dneh je bila postavitev ekipe, objavili smo razpis za pomočnika za splošne in poslovne zadeve in med številnimi kandidati smo izbrali Benjamina Lukšiča. Za zdaj lahko ocenim, da smo pri izboru imeli res srečno roko. Ker je bolnišnica že pred mojim prihodom dobro poslovala, sem se želel v največji meri nasloniti na obstoječo ekipo, strokovna direktorica ostaja Anja Jovanovič Kunstelj, pomočnica za področje zdravstvene nege in oskrbe pa Mojca Strgar Ravnik. Prav danes (pogovarjali smo se v ponedeljek, 2. februarja, op. a.) so tudi vsi predstojniki oddelkov dobili polni mandat, večina ostaja ista, novi predstojnici pa sta postali dve mladi zdravnici.

Vodenje bolnišnice ste prevzeli v času drugega vala epidemije. Kako ste se »spopadli« s covidom-19?

Kmalu zatem, ko sem prevzel vodenje, je bolnišnica najprej de facto, zatem pa še formalno postala covidna bolnišnica. Iz dneva v dan smo morali povečevati število postelj za bolnike s covidom, najprej smo jim namenili en trakt, zatem celo nadstropje, kasneje smo covidni oddelek razširili še v začasno mobilno enoto v zabojnikih, ki stoji na parkirišču bolnišnice za potrebe energetske in požarne sanacije. Tako imamo ta čas 44 običajnih postelj za bolnike s covidom in štiri intenzivne, poleg tega pa še deset dodatnih postelj na pediatriji in ginekologiji. Še pred tednom dni so bile vse postelje zasedene, a zadnje dni opažamo, da se trend umirja. Upam, da bomo število covidnih postelj čim prej začeli zmanjševati, tako da bi ostale le še v mobilni enoti. Čeprav se zavedamo, da bomo še kar nekaj časa imeli paciente s covidom, pa že razmišljamo o izhodni strategiji in upamo, da bomo čim prej v čim večji meri spet začeli izvajati redni program.

V javnost so prišli podatki, da za enega bolnika s covidom-19 bolnišnice prejmejo osem tisoč evrov dnevno od ZZZS, za bolnika, ki potrebuje predihavanje z ventilatorjem, pa celo 46 tisoč evrov na dan. Gre za visoke številke, se bo to odrazilo tudi na poslovnem izidu za leto 2020?

Te številke držijo. Ali so previsoke, je vprašanje, saj smo z drugim valom v bolnišnicah imeli ogromno stroškov, treba je bilo reorganizirati oddelke, poskrbeti za zaščitno opremo in opremo za diagnostiko, dodatno plačevati osebje, ki je bilo preobremenjeno, delalo je 'na polno' ... Obenem nismo mogli izvajati planiranih programov, zlasti kirurgije, ki bolnišnici prinaša največje prihodke. Dejstvo je, da smo se enostavno spopadli z epidemijo, ne zaradi denarja, temveč zato, da smo reševali zdravje in življenja.

So številke o poslovanju že znane?

Poslovanje je bilo pozitivno, poslovali smo bolje od načrtov, je pa bila bolnišnica že prej finančno sanirana. Je pa zdravstveni sistem podhranjen in vsi presežki se vlagajo v ljudi, v opremo, v posodabljanje ...

Koliko pregledov, posegov oziroma operacij je v lanskem letu odpadlo, kaj bo to pomenilo za čakalne dobe?

Zmanjšanje je bilo okrog desetodstotno, saj smo poleti, v vmesnem času med razglašenima epidemijama, delali veliko in veliko zaostanka nadoknadili. Ambulante ves čas delajo, kolikor lahko, a čakalne vrste se kljub temu ne krajšajo. A daljšale so se tudi, ko ni bilo epidemije, kar kaže, da je zdravstveni sistem podhranjen.

Koliko zaposlenih se je v vaši bolnišnici odločilo za cepljenje?

Cepljenih je že oziroma bo 53 odstotkov vseh zaposlenih. Če prištejemo še tiste, ki so covid že preboleli, je prekuženost 77-odstotna. Za cepljenje se je odločila večina zdravnikov, veliko diplomiranih medicinskih sester, manj pa ostalih zaposlenih v zdravstveni negi.

Kako potekata energetska in požarna sanacija in prenova bolnišnične lekarne?

Odločili smo se, da kljub epidemiji prenove ne bomo zaustavili, saj ne želimo, da bi se zavlekla. Smo pa dela 'odmaknili' od pacientov. Računamo, da bo lekarna začela delovati maja. Nekatera dela na fasadi na glavni stavbi so zaustavljena zaradi zime, nadaljujejo se na drugih traktih, tako da računamo, da bosta energetska in požarna sanacija zaključeni do poletja. Zelo si prizadevamo, da bi takoj po obnovi lekarne začeli obnavljati še laboratorij in dogradili intenzivni oddelek, saj se je pokazalo, da je intenziva ozko grlo in je razširitev nujna. Za projekt je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno že pred petimi leti, ker bo šlo za dozidavo na objektu, kjer potekata energetska in požarna sanacija, pa se s projektom mudi. Investicija je zato ena od prioritet, vredna je 2,5 milijona evrov, sestanek z ministrstvom smo že imeli, država pa projekt mora uvrstiti v načrt razvojnih programov.

Na eni strani torej nova vlaganja, na drugi načrti o gradnji nove regijske bolnišnice.

Prav dejstvo, da v bolnišnici ta čas potekajo projekti, vredni več kot 12 milijonov evrov, so dokaz, da bolnišnice nihče ne ukinja. Ravno nasprotno. Dejstvo pa je, da je nova regijska bolnišnica nujna.

Mar prostorske možnosti na obstoječi lokaciji ne omogočajo razširitve in povečanja na 500 ali 600 postelj?

Nikakor. Na mestu obstoječe bolnišnice prostora zagotovo ni, sodobne bolnišnice se ne gradijo kot visoki stolpi, imele naj bi čim manj dvigal. Tudi notranjost obstoječe bolnišnice, ki je bila pred sedemdesetimi leti najmodernejša, je zastarela, še vedno imamo sobe s petimi posteljami in sanitarije za več sob na hodniku ... To ni več v skladu s sodobnimi zahtevami.

A glede lokacije se krešejo mnenja, zlasti med županoma Jesenic in Radovljice, na Jesenicah podpisujejo celo peticijo. Čeprav sami niste nikoli naglas povedali, pa se vendarle zdi, da vam je kot direktorju bližja lokacija v Radovljici.

Moje mnenje je, da naj bo nova bolnišnica med vzhodom Jesenic in Naklim. Najpomembnejši pri izbiri pa naj bo dejavnik časa, torej naj stoji tam, kjer jo bo možno čim prej zgraditi. O lokaciji naj odloča stroka, ne ulica. Menim pa, da je lokacija v Radovljici geografsko odlična, občina je tudi doslej naredila že več korakov, da bi bilo gradnjo možno hitro realizirati. Še enkrat pa poudarjam, da sam nisem tisti, ki bo odločal o lokaciji, o tem bo odločila stroka.

Pa je denar za gradnjo zagotovljen?

V načrtih investicij ministrstva za zdravje je za to predvidenih 300 milijonov evrov, ki naj bi jih pridobili iz evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.

Glede na staranje prebivalstva in pomanjkanje tovrstnih kapacitet Gorenjska potrebuje tudi negovalne postelje. Če bi, hipotetično, jeseniška bolnišnica postala negovalna bolnišnica, bi občina Jesenice s tem izgubila ali pridobila?

Bolnišnica na Jesenicah zagotovo ostaja, zato tudi potekajo tako velike investicije. Ima sodoben urgentni center, ki ostaja tu. Kakšne bodo v prihodnje vsebine, bo povedala stroka. Ena od perspektivnih dejavnosti je negovalna bolnišnica, s katero bi Jesenice samo pridobile.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

zmerno oblačno
vlažnost: 76 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-4/12

petek

1/12

sobota

5/11

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

RAZSTAVE / Škofja Loka, 19. april 2021

Mladi ustvarjalci razstavljajo svoje izdelke

IZLETI / Kranj, 21. april 2021

Planinarjenje po Lastovem

 

 
 

 

 
 
 

Šef policije sprejel rešitelje / 18:50, 14. april

Iskrene čestitke in globoko spoštovanje.
Hvaležnosti pa ni mogoče ubesediiti. HVALA ker ste. <3

Vrtičke pri Tušu odstranili / 18:15, 14. april

Edino pravilno, ker tist ni blo za nkamor res

Vrtičke pri Tušu odstranili / 16:24, 14. april

Pravilno, nej se zadeva uredi drugače, tole ob glavni cesti res ciganarija...

Center bo zaživel konec leta / 23:22, 13. april

Upajmo, da bo streha tesnila bolje kot na Radovljiški knjižnici. Energetsko bo sigurno bolj učinkovita. Lep projekt.

Še letos novi trgovski center / 09:19, 13. april

Trgovine so mi zelo všeč. ??????

Koncesija za dom izgubljena / 04:08, 13. april

Kje so udobne klopce? Kje so koši za smeti? /aja, strošek /Zakaj ne smemo klepetat na vaši (naši) spletni strani? Zakaj se čaka na eno ...

Koncesija za dom izgubljena / 03:42, 13. april

DA VAS NI SRAM!! PA KAJ SI SAMO JAJCA PRASKATE?? ŽUPAN BLENTAVI IN KOMPANIJA?? Banda cerkvenjaška nesposobna! Za en spomenik (kot kap...