Velikana izpod Storžiča

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Osrednja Gorenjska / sobota, 20. februar 2021 / 08:40  

Pred sto devetdesetimi leti se je na Srednji Beli rodil Matija Valjavec, slovenski pesnik, jezikoslovec, prevajalec in izjemni zbiralec slovenskega ljudskega slovstva.

Preddvor – Matija Valjavec (1831–1897) je na dunajski univerzi dokončal študij slovenistike in klasičnih jezikov, opravil profesorski izpit in bil imenovan za učitelja. Na gimnaziji v Varaždinu je delal kot profesor klasičnih in slovanskih jezikov, nato pa je vse do upokojitve učil v Zagrebu. Bil je dopisni, kasneje pa redni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Kot tajnik in knjižničar pri JAZU je uredil in popisal tamkajšnjo knjižnico. Ukvarjal se je s pesništvom, jezikoslovjem, narodopisjem in prevajalstvom. Zbiral in zapisoval je ljudsko izročilo, pisal lirske in pripovedne pesmi ter epe, predvsem pa je poznan kot pisec živalskih pravljic v verzih. Izvirne proze Valjavec ni pisal, pač pa nekoliko preoblikoval ljudske pripovedi. V jezikoslovju je raziskoval staro cerkveno slovanščino, slovenska narečja in naglas v slovenskem jeziku, prvi je opisal preddvorski govor. Prevajal je dela avtorjev, kot so Homer, Sofoklej, Ovid in Vergil.

V jubilejnem letu mu nameravajo posvetiti mednarodni simpozij, ki ga pripravlja Kulturno društvo Josipine Turnograjske, izšel bo tudi zbornik s prispevki več slovenskih in tujih predavateljev. »Upamo in želimo si, da bomo dogodek glede na trenutno stanje s koronavirusom lahko izpeljali. Z dr. Francem Križnarjem v okviru našega KD Josipine Turnograjske, ki letos julija praznuje deseto obletnico delovanja, simpozij načrtujemo za 4. junij 2021, in sicer v sodelovanju in s sofinanciranjem Občine Preddvor,« je povedala glavna organizatorka ddr. Mira Delavec Touhami. Z njim se bodo poklonili tako Valjavcu ob 190. obletnici rojstva kot tudi njegovemu rojaku Matiji Nagliču (1799–1854), kmetu in bukovniku, ob 165. obletnici njegove smrti. Naglič je bil nenavadno pobožen, kar je dokazoval tudi z zapisovanjem slovenskih nabožnih in mističnih tekstov, ki jih je rad bral svojim sovaščanom. Njegovi rokopisi so shranjeni v NUK, pred pozabo sta jih veliko ohranila duhovnik in šolnik F. Rebol, ki je svojo najdbo popisal, in Tomo Zupan, ki je rokopise shranil v svoji knjižnici. Po raziskovanju dr. Marije Stanonik, ki se prav tako ukvarja z Nagličevo zapuščino, so bila njegova posebna strast romanja, predvsem na Šmarno goro. Postavil je Kosmatovo znamenje na Zg. Beli, bil zelo veren človek, a kljub temu prišel v spor z duhovščino. Mednarodni simpozij bo potekal pod naslovom Velika Slovenca pod Storžičem.