Jezni zaradi nejasnih pravil

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 24. februar 2021 / 09:44  

Gostinci šele zdaj spoznavajo, da jim vladni odloki ne prepovedujejo strežbe v lokalih, če gre za zaposlene podjetja, s katerim imajo sklenjeno pogodbo.

Kranj – Prejšnji teden je močno završalo med gostinci, ko so izvedeli, da jim vladni odlok že mesece dovoljuje, da v svojih lokalih strežejo hrano in pijačo zaposlenim v podjetjih oziroma ko gre za poslovanje med pravnimi osebami (B2B). A tega skoraj nihče ni vedel, ker niso prejeli ustreznih informacij, pa tudi sicer so tolmačenja veljavnih odlokov pri pristojnih zelo nedosledna. Med tistimi, ki malice delavcem pogodbenih podjetij v svoji gostilni streže od januarja, je gostinec Miha Houston, lastnik Houston resorta na Posavcu. Kot je pojasnil za RTV Slovenija, sta bila edina pogoja inšpektorice za hrano sklenjene pogodbe s podjetji in upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). A pred tem je pri ministrstvu za gospodarstvo in NIJZ-ju že večkrat spraševal o tej možnosti, pa so ga vztrajno zavračali, da lahko postrežejo le tistim, ki spijo v hotelu.

Ogorčenje pri nekaterih gostincih je tako veliko, da razmišljajo tudi o tožbah. Civilna iniciativa Združeni gostinci je tako na družbenem omrežju zapisala: »Glede na točnost podatkov, ki nam jih dajejo NIJZ, Vlada RS ter inšpektorat, menimo, da je šlo vse skupaj predaleč. V kontakt smo stopili z odvetniško družbo Čeferin, ki je trenutno edina, ki pripravlja tožbe proti nehumanim ukrepom ter prikrivanju pomembnih informacij. Civilna iniciativa Združeni gostinci se bo, po navodilu, pravno formalno preoblikovala, da bomo lažje delovali kot celota.«

»Najprej bo treba ugotoviti odgovornost, kje je nastal ta komunikacijski šum oziroma zakaj je prišlo do različnih razlag odlokov. Ko bo to ugotovljeno, bodo posamezni gostinci tudi presodili, ali se bodo odločili za kakšno odškodninsko tožbo,« je o tej tematiki spregovoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Član novoustanovljenega strokovnega sveta za gostinstvo pri OZS-ju Gašper Čarman (Gostilna pri Danilu) pa je dodal: »Absolutno je sramotno, če je res, da so bile različne interpretacije in da se v bistvu igra z družinami in življenji obrtnikov, zaposlenih, ko stvari niso jasno in čisto podane. To je nepošteno. Eno je, da se vrata zaprejo, ker se širi virus. Saj razumemo. Drugo pa je, da se po nekaj mesecih pove, da bi lahko delali, če bi delali B2B, ne smete delati tega, lahko delate ... To je nepošteno, sploh ne morem opisati svojega ogorčenja.«

Uradno pojasnilo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sicer pravi, da je strežba dovoljena samo v posameznih primerih. Če gre za naročilo s strani pravnega subjekta, se lahko gostinske storitve nudijo samo skupinam do deset oseb, v posameznem prostoru, s priporočeno distanco in vsemi ostalimi priporočili NIJZ-ja. Omejitev na deset oseb pa ne velja, če je nudenje storitev omejeno npr. na delavce enega podjetja in ima gostinski obrat sklenjeno pogodbeno razmerje nudenja gostinskih storitev z enim delodajalcem.

Novoustanovljeni strokovni svet za gostinstvo, ki povezuje ugledne slovenske gostince in kuharske mojstre, vodi pa ga Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu, Dvorec Zemono), je sicer v petek na predsednika vlade in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška naslovil odprto pismo, v katerem poziva k odprtju gostinske dejavnosti po vzoru Italije, povračilu nadomestila za izpad prometa, znižanju DDV-ja in 100-odstotnemu nadomestilu za delavce na čakanju.

»Vemo, da nismo vir okužb, želimo pa z roko v roki z NIJZ-jem spet gostiti ljudi. Italijanski model je tak, da so restavracije odprte od 5. do 18. ure, za mizo so lahko samo štirje in tudi mi smo sposobni temu slediti. Prepričan sem, da odprtje lokalov ne bi prineslo novih okužb,« je o možnosti ponovnega odprtja gostiln povedal Čarman, ki ocenjuje, da je zaprtje gostiln in prepoved strežbe ter prodaje alkoholnih pijač močno prizadel tudi slovenske vinarje in pivovarje pa tudi lokalne pridelovalce hrane.