Prvaki strank na Brdu o dialogu in sodelovanju

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 26. februar 2021 / 15:35  

Prvaki strank za isto mizo

V sredo so se na Brdu pri Kranju na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja srečali predsedniki parlamentarnih strank. Na srečanju ni bilo Marjana Šarca (LMŠ) in Luka Mesca (Levica), ki sta Pahorjevo povabilo na srečanje, na katerem naj bi parlamentarne stranke znova vzpostavile porušen dialog in dosegle sodelovanje zlasti pri ukrepih za izhod iz koronske krize in pri predsedovanju EU-ju, zavrnila. Šarec je na primer dejal, da je bilo sredino srečanje zapravljanje časa in namenjeno le »pokrivanju« početja SDS-a in celotne vlade. Iz kabineta predsednika vlade so sicer pred srečanjem vsem parlamentarnim strankam in poslancema narodnostnih manjšin v podpis ponudili sporazum o sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na temeljne razvojne izzive v obdobju 2021–2022. Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju na Brdu ocenil, da za podpis sporazuma z vsemi parlamentarnimi strankami ni veliko možnosti. Sporazum opozicije sicer ne bi v ničemer zavezoval, bi pa omogočil njeno sodelovanje pri iskanju odgovorov na razvojna vprašanja, je razložil. So pa na Brdu dosegli dogovor, da marca organizirajo posvet politične in strokovne javnosti, na katerem bi poiskali skupna temeljna stališča glede izhodne strategije, ki zadeva epidemijo covida-19 in uspešno prestrukturiranje najbolj aktualnih potreb v javnem zdravstvenem sistemu.

Odločitvi ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je v zadnjem tednu sprejelo dve pomembni odločitvi. Začasno je zadržalo izvajanje določil iz sedmega protikoronskega paketa, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev in ki po mnenju sindikatov omogočajo prisilno upokojevanje starejših delavcev. Do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Reprezentativne sindikalne centrale so odločitev ustavnega sodišča pozdravile, medtem ko jo na delodajalski strani obžalujejo, ker da ne gre za prisilno, temveč redno upokojevanje tistih, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. Ustavno sodišče pa je pred dnevi tudi razveljavilo člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da ima ženska v okviru specialistično ambulantne dejavnosti pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo le do 43. leta starosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so pravila zdravstvenega zavarovanja z navedeno določbo parom, v katerih je ženska dopolnila 43 let, brez izrecnega zakonskega pooblastila omejila dostop do te pravice, s tem pa so prekoračila okvir ustavno dopuščenega podzakonskega urejanja človekove pravice do zdravstvenega varstva. Sodišče je tudi razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za povračilo stroškov dveh postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo na Češkem. Zadevo je vrhovnemu sodišču vrnilo v novo odločanje.

STA spet brez plačila

Potem ko je vladni Urad za komuniciranje (Ukom) pod »prisilo« sedmega protikoronskega zakona konec januarja vendarle izpolnil vse obveznosti do Slovenske tiskovne agencije (STA) v skladu s pogodbo za opravljanje javne službe za lansko leto, pa je pred dnevi zavrnil račun za 169 tisoč evrov za opravljanje javne službe STA-ja v januarju letos. V Ukomu pojasnjujejo, da za plačilo nimajo osnove, saj pogodba s STA za letos ni podpisana. Znova so navedli, da jim direktor STA-ja Bojan Veselinovič še ni poslal zahtevanih dokumentov, kar da bi moral storiti v skladu s pogodbo za 2020. Veselinovič je ob zavrnitvi zahtevka za plačilo opravljene javne službe v januarju opozoril, da sedmi protikoronski zakon jasno določa, da se agenciji ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo o opravljanju javne službe, za opravljanje te službe za letos zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom iz proračuna države. Kot ocenjuje, je direktor Ukoma Uroš Urbanija dal vedeti, da začenja novo ofenzivo napadov na osrednjo tiskovno agencijo. »Skupni imenovalec vsega napisanega je torej finančno izžemanje tiskovne agencije, netenje notranjih nemirov in obračunavanje z njenimi sodelavci v javnosti. Tega pa odgovoren lastnik ne počne,« je še sporočil. Na nov zaplet so se v elektronskem sporočilu, ki so ga naslovili na medije, poslance, nadzorni svet in vodstvo STA ter novinarske kolektive in združenja, odzvali tudi zaposleni na STA-ju. Zaskrbljeni so zaradi samovolje Uroša Urbanije, »človeka, ki je nad zakoni«.