»Poleti čudovito, če ne smrdi«

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Šenčur / sreda, 3. marec 2021 / 21:28  

Nevenka Rajhman s Spodnjega Plavža na Jesenicah živi tik pod deponijo Mala Mežakla. Že vrsto let beleži dneve, ko zazna smrad, ki se širi z deponije. Samo lani sta v njenem koledarju sto dva vpisa ...

Jesenice – »Poleti je tu čudovito! A le, če ne smrdi ...« Tako pripoveduje Nevenka Rajhman s Spodnjega Plavža, z gozdovi obdanega predela Jesenic, ki je stisnjen med avtocesto in pobočja Mežakle. A hkrati je to del mesta, ki se nahaja tik pod jeseniško deponijo Mala Mežakla in kjer domačini že vrsto let opozarjajo na neznosen smrad, ki se širi z deponije.

»Kot bi glavo tiščal v zabojnik za smeti,« to ponazori sogovornica, ki je leta 2014, kmalu po upokojitvi, začela beležiti dneve, ko na Spodnjem Plavžu smrdi. V koledar, v katerega sicer mož vpisuje vremenske podatke in zapisuje hišno kroniko, sama z zvezdico označi dan, ko zavonja smrad. Včasih že zjutraj, včasih opoldne, včasih zvečer. A kot pravi, nekega pravila, po katerem bi lahko predvidel, kdaj bo bolj smrdelo, ni.

»Ni pravila. Lahko je lepo ali grdo vreme, nizek ali visok zračni tlak, poletje ali zima ...« Bila so obdobja, ko je smrdelo celo do Hrušice in športne dvorane Podmežakla, smrad so zaznavali celo sredi Jesenic. Ali so vzrok smradu mešani komunalni odpadki, ki jih obdelujejo pri koncesionarju Ekogor, ali morda smrdi z deponijskega polja, ki ga upravlja Jeko, Rajhmanova ne ve. Ve pa, da leta in leta prizadevanj krajanov Spodnjega Plavža, da bi se stanje izboljšalo, niso prinesla prav nobene spremembe.

»Psi lajajo, karavana gre dalje,« razočarano ugotavlja sogovornica. »V preteklosti se je razmišljalo le o denarju, samo da je denar, smeti se ne vidijo. Ko so zadeve šle čez rob in je smrad z Male Mežakle udaril tudi v dolino, so se na občini najprej delali nevedne, nas ignorirali, kasneje po dodelitvi koncesije Ekogorju pa nas usmerjali na njihov naslov ...«

Mnogi tudi mislijo, dodaja, da bližnji sosedi deponije prejemajo odškodnino, da jim morda ni treba plačevati komunalnih storitev. A kot poudarja, to nikakor ne drži. Vse, kar so dobili, je bilo, da so jim pred leti brezplačno napeljali kabelsko televizijo ...

Rajhmanova, ki je sicer tudi navdušena planinka, vodja odseka za gorsko naravo pri Planinskem društvu Mercator, ob tem tudi pravi, da ji denar pomeni manj kot to, da bi lahko v toplem poletnem večeru posedela zunaj pred hišo ali delala na vrtu, ne da bi jo v hišo pregnal smrad.

In kje sama vidi rešitev? »Smeti so in smeti bodo. Žal smo pri nas še vedno 'zeleni' predvsem na jeziku, medtem ko je resnična skrb za varovanje okolja še daleč,« ugotavlja. Zato meni: »Dokler problem ne bo rešen na ravni države, nam bo očitno pač smrdelo ...«