»Dobrodošla, carica!«

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / sobota, 20. marec 2021 / 08:05  

V ponedeljek popoldan se je po petindvajsetih dneh domov v Valburgo vrnila smučarska tekačica Anamarija Lampič. Domači so ji pripravili prisrčen sprejem in proslavili njeno uspešno sezono, ki jo je kronala z dvema bronastima medaljama na svetovnem prvenstvu in malim kristalnim globusom.

»Že po svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu sem komaj čakala, da pridem domov. Sledil je še zaključek svetovnega pokala. Sedaj lahko končno proslavim z domačimi. Imam dve bronasti medalji s svetovnega prvenstva in mali kristalni globus za seštevek sprintov. Šele ko se bo vse skupaj malo umirilo, bom verjetno začela dojemati, kaj mi je uspelo. Še bolj pa, ko se bodo začeli treningi za novo sezono. To mi namreč daje veliko zagona za naprej. Že sedaj pa sem zelo ponosna na vse, kar sem dosegla. Ni jih veliko, ki jim je to uspelo,« je v ponedeljek popoldan nasmejana pojasnjevala Anamarija Lampič.

Ko sta se s fantom Logatčanom Boštjanom Klavžarjem, ki je tudi del njene ekipe, pripeljala pred domačo hišo v Valburgi pri Smledniku, je bilo slišati zvoke harmonike. Junakinja je zarezala v torto, na kateri je bil napis Dobrodošla, carica!, izdelal pa jo je Gorazd Potočnik iz bližnje Dragočajne. Odprla je šampanjec ... Najtežje je junakinjo pričakovala mami Anka. »Že 25 dni je ni bilo doma. Težko je bilo, ko sem jo poslušala po radiu, da si želi, da bi bili ob teh uspehih zraven. Zaradi covida-19 in ukrepov smo tokrat prvenstvo spremljali doma. Tekem nisem gledala v živo. Raje si vedno pogledam posnetek. Preveč mi razbija srce, zame je to preveč stresno. Sem pa slišala vzklike: »To, yes!« Tako da sem vedela, da je konec, da ji je uspelo in da lahko pridem iz sobe,« je dejala. Oče Janez je tudi tokrat analiziral njene nastope. »Tekme gledam bolj s športne plati in nastope potem tudi komentiram. S svetovnega prvenstva ji ni nič očitati. Vse tisto, kar sva se dogovorila, je naredila, pa še več kot to. Ko je odhajala, sva ji rekla, da bova doma navijala zanjo, da ji želiva najboljše, naj uživa in naredi tisto, kar si sama želi. Pa tudi, naj se ne obremenjuje, saj je že do prvenstva dosegla veliko.« Na svetovnem prvenstvu je zanjo v živo lahko navijal brat Janez, prav tako smučarski tekač in A-reprezentant. »V veselje nam je bilo gledati, navijati. Super, da je dosegla takšne rezultate, in mislim, da je sposobna še več.« Družina že celo njeno kariero verjame vanjo, jo podpira in stoji ob strani, kar je še posebno pomembno, ko je težko. In Anamariji je bilo. Zaradi srčne aritmije je prestala kar tri operacije. Vselej nasmejana športnica zadnja leta trenira pod vodstvom Italijana Stefana Saracca, v veliko pomoč ji je tudi Klavžar. »Odlično nam gre. Lahko bi rekla, da smo dober trio, trio adijo. Vedno bolj verjamem vase in v svoje sposobnosti. To se pozna. Mali kristalni globus je moj, svetovno prvenstvo je bilo nekaj posebnega, drugačno kot ostala prej. Imela sem višja pričakovanja. Sanje so se mi uresničile,« je dejala. S tremi odličji s svetovnih prvenstev, srebro v ekipnem sprintu je osvojila pred dvema letoma, je najuspešnejša slovenska tekačica v tem pogledu v zgodovini. »To je velik dosežek. Tega se zavedam, a to ne pomeni, da je sedaj kaj drugače. Sproščena grem naprej, živim tako, kot sem doslej, trenirala bom enako ali še bolj,« je dodala. Sezona svetovnega pokala je končana. »Je že druga, ki se je zaključila predčasno. Se kar razvadiš. Vesela sem, da je je konec. Čaka me še državno prvenstvo, potem pa v svojem tempu naprej, za dušo morda na turne in alpske smuči, če bodo razmere dopuščale, pa morda tudi v tople kraje, na plažo,« je dodala nekaj besed o kratkoročnih načrtih. Ti se lahko hitro spremenijo, kot se je njen načrt prihoda domov. »Z Boštjanom sva šla v nedeljo iz Švice in sva mislila direktno k nam v Valburgo, pa mi je mami rekla, da lahko prideva šele v ponedeljek popoldan. In tako sva šla najprej v Logatec, kjer pa naju še niso pričakovali. Boštjanova mami in njen fant sta hitro izrezala snežinko in jo postavila pred dom. Skupaj smo se malo poveselili. Tudi tam je bilo prijetno,« je povedala in razkrila tudi, kaj bo prvo, kar bo naredila, ko bo odšla v hišo: »Mislim, da bom šla najprej v sobo pogledat, kaj vse sem naročila na internetu v zadnjem mesecu, potem pa na kavč.«

V tem tednu je imela še kar nekaj obveznosti. Danes jo čaka tudi uradni sprejem na občinski ravni, a tisti v ponedeljek ji bo zagotovo ostal najbolj v spominu. »Je prisrčno, v krogu najbližjih. Žal v tej situaciji zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, kaj več ni mogoče,« je dejal oče Janez, nekdanji kolesar, tudi olimpijec. V občini Medvode in v Krajevni skupnosti Smlednik so na Anamarijo Lampič zelo ponosni, kar pričata tudi dva velika transparenta: eden v središču Medvod in drugi v ulici, kjer živi. V ponedeljek ji je prišel čestitat tudi Leon Stare, predsednik KS Smlednik. »Mislim, da je navdih vsem generacijam. Kraj živi z njo. Postavili smo velik transparent, da vsak, ki pelje mimo, vidi, kje je doma in da smo res ponosni nanjo,« je dejal. In nanjo je ponosen tudi Matjaž Ovsenek, učitelj športa na OŠ Simona Jenka Smlednik, ki jo je obiskovala. »Že takrat sem vedel, da ji bo uspelo nekaj velikega. To se je nakazovalo. Predvsem pri aerobnih športih je izstopala. Ima tudi veliko podporo družine in športne gene. Zelo sem ponosen nanjo. Vedno gledam, ko tekmuje.«

Če ji bo le zdravje služilo, nas bo z uspehi zagotovo še razveseljevala.