Nominirane za Grumovo nagrado

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 1. april 2021 / 09:16  

Žirija je med šestintridesetimi izvirnimi slovenskimi dramskimi besedili, prispelimi na natečaj za nagrado Slavka Gruma 2021, nominirala besedila štirih dramatičark: Simone Semenič, Nike Švab, Vedrane Grisogono Nemeš in Maje Šorli. Prejemnica nagrade bo znana čez teden dni.

Kranj – Kljub slabim epidemiološkim prognozam, ki jim v aktualnem stanju v državi sledimo z zaprtjem javnega življenja – gledališke dvorane so sicer zaprte že skoraj pol leta – v Prešernovem gledališču ob pripravah novih predstav, interni premieri sta v zadnjem mesecu doživeli uprizoritvi lepe vide lepo gorijo in Monologi s kavča, potekajo tudi priprave na 51. Teden slovenske drame (TSD). Tega naj bi zaradi omenjene negotove situacije letos predvidoma izvedli v prvi polovici novembra.

Organizatorji pa so tudi sklenili, da letošnje nominiranke za nagrado Slavka Gruma razglasijo s 27. marcem, svetovnim dnevom gledališča, ko se festival običajno začne. Del dodatnega programa 51. TSD, ki ga je v danih okoliščinah mogoče izvesti, bodo namreč izvedli že spomladi. Tako bodo v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) izpeljali pogovore z nominiranci, na sporedu bo vsakoletna delavnica dramskega pisanja, ki jo bo letos vodila Kim Komljanec, obenem pa bodo v sodelovanju z enoto dramskih pisateljic in pisateljev Združenja dramskih umetnikov Slovenije začeli projekt razvijanja kratkih dramskih besedil Dramski izZOOM, namenjenih uprizoritvi na videokonferenčni platformi Zoom.

Kot zapisano, so v soboto že objavili štiri nominirana dramska besedila, saj je strokovna žirija za nagrado Slavka Gruma, nagrado za mladega dramatika ter Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije, ki jo letos sestavljajo Matej Bogataj, Srečko Fišer (predsednik) in Amelia Kraigher, že opravila svoje delo. Člani žirije so prebrali 47 besedil, poslanih na oba natečaja, 36 za nagrado Slavka Gruma in 11 za mladega dramatika.

Za nagrado Slavka Gruma je žirija nominirala štiri besedila, in sicer: Delo in deklica I.–V.: Drame tlačank avtorice Nike Švab, besedilo Tega okusa še niste poskusili Maje Šorli, Franc Vedrane Grisogono Nemeš in besedilo doslej že trikratne prejemnice Grumove nagrade Simone Semenič z naslovom potem že tečem.

Avtorice v besedilih na različne načine zajemajo stanje družbe v času in prostoru, ki ga živimo. Spodnji zapisi so vzeti iz obrazložitev žirije.

V besedilu Delo in deklica I.–V.: Drame tlačank gre za serija petih »prizorov iz vsakdana« anonimnih mlajših (slovenskih) izobraženk, ki se vsaka po svoje spoprijemljejo z »izzivi«, če uporabimo modni terminus managerskega new agea, ki jih pred prekarke (nobena nima redne zaposlitve) postavlja trg dela; zvečine ne preveč uspešno. Magistra sociologije kulture na seansi pri psihoterapevtu; kulturna producentka se muči s prijavo na enega brezštevilnih razpisov; arhitektka po Zoomu doživlja »mehki mobing« s strani šefa; četrta se ukvarja z digitalnim marketingom …

Franc je trpka znanstvenofantastična komedija, ki tematizira vprašanja človekovega sobivanja s stroji in roboti. Na velikem raziskovalnem inštitutu, kjer so vse osebe poimenovane po protagonistih iz slovenske kanonske literature, izdelujejo serijsko različico humanoidnega robota z imenom Franc. Igra se godi v veliki sejni sobi inštituta, kjer poteka krizni sestanek vodstva, razlog zanj pa je Frančev tržni neuspeh. Udeleženke nočnega sestanka so Vida, Agata in Jacinta. Tri uslužbenke pripadajo trem različnim generacijam in ideološkim formacijam: Jacinta, najmlajša, je iz vrst brezsramnih, brutalnih kapitalistov; Vida je že trikrat ločena vodja inštituta, ki jo vodi predvsem pragmatika; Agata, najstarejša med njimi, pa je edina, ki še premore socialni čut in spomin na solidarno, neatomizirano družbo in ne skriva svoje čustvene navezanosti na Franca.

Besedilo potem že tečem je igra o družbeni sprejemljivosti oziroma zavračanju žensk s stališča, ki ga seveda zastopajo moški, ki vsako vedenjsko odstopanje že obsodijo in imajo za to tudi močne vzvode, grmade za zažig čarovnic, psihiatrične ustanove, ki so namenjene ukalupljanju in kaznovanju. Za povrh so tu še sugestije in pritiski okolice, kadar (še) ni potrebe po drastičnem kaznovanju in izločitvi. Igra, ki se nasloni na biografije resničnih žensk, žena genijev, recimo Mileve Einstein, vidnih literarnih ustvarjalk, recimo samomorilk Sylvie Plath ali Virginie Woolf, zraven pa so slehernice, ki ne morejo napredovati v službi ali v obrambi deteta koga nahrulijo in je že to eksces, je spisana kot niz variacij in potujevanj.

Drama Tega okusa še niste poskusili se začne z manifestom za sodobno (visoko) šolstvo, v katerem so jasno in odločno izražene zahteve za dostopnost študija za vse in omogočanje delovnih mest diplomantov pa tudi jasno izražena stališča proti zasebnim univerzam in splošni komercializaciji šolstva. Manifest se udejanji v prikazu spopada med različnimi silami na univerzi, katere vrh in odločevalci nameravajo tako rekoč prodati svoje študente nastajajoči privatni visokošolski ustanovi; čeprav spisana pred zadnjimi poskusi omejevanja in omalovaževanja humanističnih študijev, je drama Tega okusa še niste poskusili skoraj jasnovidno predvidela raven in namen debate.

Kdo bo prejel letošnjo nagrado Slavka Gruma ter nagrado za mladega dramatika/dramatičarko, bomo izvedeli 6. aprila, ko bi se Teden slovenske drame zaključil s podelitvijo omenjenih nagrad, razglasili pa bi tudi najboljše predstave festivala.