Dobave cepiva v aprilu

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / torek, 6. april 2021 / 14:50  

V državi so včeraj potrdili 273 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov testov je bil 14,5-odstoten. Hospitaliziranih je 573 covidnih bolnikov. V aprilu skupaj pričakujejo 347.019 odmerkov cepiva različnih proizvajalcev.

Ljubljana – Ob včeraj opravljenih 1879 PCR-testih so v državi potrdili 273 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov je bil 14,5-odstoten. Opravili so tudi 3511 hitrih antigenskih testov.

Hospitaliziranih je 573 covidnih bolnikov, od tega 132 na oddelkih za intenzivno nego. Umrlo je včeraj sedem bolnikov.

Štirinajstdnevna incidenca okužb na sto tisoč prebivalcev ostaja visoka. Povprečje v državi je 634, najboljšo incidenco ima posavska statistična regija, najslabšo goriška in savinjska regija. Gorenjska statistična regija je z incidenco 540 na tretjem mestu med regijami.

Jutri pride skoraj petdeset tisoč odmerkov Pfizerjevega cepiva

Nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin je na dopoldanski novinarski konferenci predstavil zadnje podatke glede dobave cepiva v Slovenijo. V aprilu skupaj pričakujejo 347.019 odmerkov cepiva različnih proizvajalcev, kar je že kar zajetna številka, kot je poudaril. Jutri pride k nam 40.950 odmerkov cepiva Pfizerja, od tega bo 21 tisoč odmerkov porabljenih za drugi odmerek. Dobave po 40.950 odmerkov cepiva pričakujejo še 12. in 19. aprila (tudi še za drugi odmerek) in pa 26. aprila, ko naj bi bili vsi odmerki na voljo za prvo cepljenje. Skupaj bo aprila na voljo 163.800 odmerkov Pfizerjevega cepiva.

Količine cepiva proizvajalca Moderna bodo v aprilu relativno omejene. Do 11. aprila pričakujejo dobavo 14.400 odmerkov, teden zatem še 16 tisoč.

Prvega aprila je že bilo dobavljenih 45.600 AstraZenecinih odmerkov cepiva, in kot je poudaril Kacin, je proizvajalec začel zmanjševati zamude pri dobavi. Dne 11. aprila pričakujejo 4800 odmerkov, potem pa različne količine še vsak teden do konca aprila. Skupaj bo v aprilu 133.819 odmerkov cepiva AstraZenece.

Sredi aprila prva dobava novega cepiva

K nam prihaja tudi četrto registrirano cepivo Janssen oziroma Johnson & Johnson, najmanj sedem tisoč odmerkov naj bi po Kacinovi napovedi Slovenija prejela 16. aprila, 26. aprila še 12 tisoč. Za to cepivo je potreben samo en odmerek.

Glede povezave cepiva AstraZenece in nastanka krvnih strdkov je Jelko Kacin povedal, da Evropska agencija za zdravila svojega vnovičnega postopka še ni končala, pričakuje pa njihove končne ugotovitve do konca tega tedna. Ob tem je omenil Veliko Britanijo, ki je uspešno precepila že mnogo ljudi, praviloma samo s cepivom AstraZeneca.

Še dolgo bomo potrebovali različne vrste cepiv

Kot je dejal nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19, se na nivoju EU pogajajo za nov sveženj odmerkov cepiva, vreden sto milijonov evrov. »Že danes popoldne bo audio-video konferenca usmerjevalnega odbora, kaj je s cepivi v letih 2022, 2023. Zgodba, s katero smo soočeni danes, je tudi izziv za prihodnja leta, ko bodo drugačni sevi, mutacije koronavirusa ... Še dolgo bomo potrebovali različne vrste cepiv, ki bodo nevtralizirala seve, ki se zdaj pojavljajo in se bodo v prihodnje.« Kacin je povedal, da bodo do jeseni tudi jasne usmeritve, ali bi veljalo še pred jesenjo cepiti tudi otroke.

Hospitalizirani so mlajši bolniki

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc je na novinarski konferenci poudarila, da so v tretjem valu epidemije v bolnišnicah hospitalizirani mlajši bolniki kot jeseni v drugem valu. V povprečju je starost bolnikov na njihovem intenzivnem oddelku zdaj 65 let, jeseni je bila 70 let. Najmlajši covidni bolnik na navadnem oddelku je star 31 let, najstarejši 96 let. V populaciji nad 80 let se zelo pozna precepljenost, zato je tudi manj hospitaliziranih iz te starostne skupine.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je hospitaliziranih dvakrat več moških kot žensk, zlasti se to vidi v enoti intenzivne terapije, je pojasnila Lejko Zupančeva. Dodala je: »Osemindvajset odstotkov vseh hospitaliziranih v naši intenzivni enoti je mlajših od 60 let, na navadnih oddelkih pa je takih skoraj tretjina. Nekateri imajo pridružene kronične bolezni, nekateri ne.« Manj je namreč v tem trenutku precepljenih v starostnih skupinah nad 60 oziroma 65 let. Morda vseeno več ljudi zboli tudi zaradi širjenja bolj kužnih različic virusa, meni Lejko Zupančeva. Povprečna ležalna doba v intenzivni enoti je 14 dni, zato tudi toliko bolj skrbi naraščanje števila sprejemov.

Trd oreh so tudi povratniki v bolnišnice. Nekdo je na primer prebolel covid-19 pred mesecem dni, zdaj pa ima spet določene simptome bolezni in ponovno pozitiven PCR-test. »Predvsem pričakujemo, da se je okužil z drugo različico kot v prvi epizodi, kar lahko dokažemo le s sekvencioniranjem virusa,« je pojasnila doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc. Kot se je tudi že pokazalo, imajo tisti, ki so prebolevali lažjo obliko bolezni, včasih kasneje skoraj večje težave; od svinčene utrujenosti, težkega dihanja, manjše fizične zmogljivosti, motenj koncentracije, paničnih napadov, depresivnih epizod ...