Bled – darilo kralja Henrika

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. april 2021 / 15:47  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (297)

Desetega aprila leta 1004 je kancler Egilbert overil listino, s katero je gospod Henrik II., kralj po milosti božji, podaril sabionskemu škofu Albuinu posestvo Bled v pokrajini, ki se imenuje Kranjska. Škofija Sabiona, po nemško Saeben, se omenja že v šestem stoletju. Sedež je imela na strmem, po naravi izredno zavarovanem hribu v dolini Eisack na poti od Brennerja proti Boznu (italijansko Bolzanu). V tedanjih nemirnih časih, ko so čez Alpe prodirali v Italijo razni narodi, je bila takšna izbira kraja povsem razumljiva.

Malo pred letom 1000 so škofje prestavili sedež v Briksen in škofija se od takrat imenuje po njem. Briksenski škofje niso nikdar živeli na Bledu. Zelo redko so prihajali iz skoraj tristo kilometrov oddaljenega Briksna, saj je bilo do Kranjske šest dni ježe s štirimi konji po dolinah z neštetimi nevarnostmi. Blejsko posest so upravljali ministeriali, oskrbniki in gradiščani po grajskem fevdnem pravu. Kasneje so briksenski škofje svojo posest dajali v zakup. Prvi zakupnik je bil Konrad von Kreigh. Rodbina Kreigh je ostala zakupnik skoraj dvesto let. Za njimi in njihovimi sorodniki Turni je postal zakupnik junak iz turških bojev Herbard Auersperg Turjaški. Grad je skušal odkupiti za svojo družino, zato ga je po potresu leta 1511 tudi obnavljal. V času njegovega zakupništva je bilo na gradu močno oporišče protestantizma.

Čeprav bi po listini lahko sklepali, da je Henrik II. podaril vse krajevno ozemlje na Bledu, naslednje darovnice kažejo, da ni bilo tako. Leta 1011 je Henrik podaril Albuinovemu nasledniku Adalberonu blejski grad in za trideset kraljevskih kmetij zemlje. V tej darovnici je ta grad prvič omenjen in tako spada med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovih začetkih in obliki sicer ni podatkov, a je bil gotovo dosti skromnejši kot sedanji, ki izvira iz poznejših pozidav. Večina fevdalcev je približno do leta 1100 prebivala v utrjenih lesenih dvorcih. Zidani gradovi so bili takrat še izjema.

Drugi darovnici sta sledili tretja in četrta v letih 1040 in 1063. Vse so ustvarile temelj za poznejše veliko zemljiško gospostvo briksenskih škofov, vendar ta posest ni bila enotna in sklenjena, saj je cesar podarjal samo svoja posestva, veliko ljudi pa je do 11. stoletja ohranilo osebno svobodo in zemljiško posest.

Po mnenju Frana Ramovša naj bi slovenska oblika Bled nastala že okoli leta 800 iz starejše beld ali pelt, iz katere naj bi nastala tudi nemška oblika Veldes. Valvasor je menil, da je nastala iz Felsen. Kraj naj bi dobil ime po pečini, na kateri stoji blejski grad.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Kamniku se je 5. 4. 1689 rodil duhovnik, knjižničar, pisatelj, redovnik in teolog Žiga (Sigismund, Jurij Friderik) Škerpin. Predlagan je bil za cesarskega teologa.

V Železnikih se je 6. 4. 1826 rodil pripovednik, šolnik in glasbenik Jožef Levičnik. V letih 1866–1885 je bil tudi župan Železnikov. Organistovsko službo je opravljal več kot 65 let. Bil je kronist in zgodovinar domačega kraja, neutruden popotnik in pravi stari slovenski romar.

V Šenčurju se je 7. 4. 1909 rodil strokovnjak za pletilstvo Andrej Ogrizek. Leta 1954 je na Tekstilni srednji šoli v Kranju organiziral pletilski odsek.

Na drugi seji kranjskega deželnega zbora 8. 4. 1861 je politik in pesnik Lovro Toman zahteval, da so razprave in zapisniki zasedanj tudi v slovenščini.