Kudić meni, da je bil oškodovan

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / nedelja, 11. april 2021 / 10:01  

Na kranjskem sodišču so znova obravnavali tožbeni zahtevek v višini 3,5 milijona evrov, ki ga je zdaj zaprti poslovnež Zlatan Kudić vložil zoper državo.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so pred kratkim znova obravnavali eno od odškodninskih tožb poslovneža Zlatana Kudića, s katerimi od države zaradi domnevnega protipravnega ravnanja sodišča in tožilstva v Ljubljani zahteva skupno kar 52,5 milijona evrov. Poslovnež, ki se je javnosti v spomin zapisal tudi kot eden največjih davčnih dolžnikov v Sloveniji (25 milijonov evrov), sicer že leto dni prestaja večletno zaporno kazen zaradi davčne utaje, pranja denarja in ponareditve oziroma uničevanja poslovnih listin.

Prav zaradi omenjenega kazenskega postopka, saj je bil v priporu, se Kudić januarja lani na kranjskem sodišču ni mogel udeležiti prvih narokov v treh tožbah za skupno 53,5 milijona evrov. Sodnica Meta Pristavec je zato po vpogledu v listinsko dokumentacijo vse obravnave končala in napovedala izdajo pisnih sodb. A Kudić se je pritožil oziroma je vložil predloge za vrnitev v prejšnje stanje. Te so obravnavali lani poleti in tožnik je tedaj uspel prepričati sodnico, da mu je bila storjena krivica, saj je marca za eno od tožb vnovič razpisala obravnavo. Gre za tožbeni zahtevek v višini 3,5 milijona evrov, ki ga je Kudić vložil zaradi domnevnih pravilnosti, ki naj bi jih v stečajnem postopku nad njegovo družbo Maxicom na ljubljanskem okrožnem sodišču zagrešila sodnica in stečajni upravitelj.

Kudić je bil namreč Maxicomu solidarnostni porok pri najetju bančnih kreditov, banke pa so v stečajnem postopku prijavile terjatve v višini 3,5 milijona evrov in bile delno poplačane s prodajo nepremičnin, ki jih je imelo Kudićevo podjetje v lasti. »Ustava dovoljuje, da vsakdo, ki je bil oškodovan, vloži odškodninsko odgovornost zoper ravnanje državnih institucij. Namreč, začel se je stečajni postopek nad družbo Maxicom, ki je imela zadostno količino nepremičnin. Cene teh nepremičnin pa so bile v času prodaje oziroma cenitve, ki jo je sodišče priznalo v stečajnem postopku, na trgu bistveno višje, zato bi morala biti izhodiščna cena bistveno višja in bi zadostovala za poplačilo bank upnic v celoti,« je navedel na sodišču. Če bi bile banke v celoti poplačane, bi zoper njega umaknile izvršbeni zahtevek, je prepričan. Kudić še zatrjuje, da ljubljansko sodišče ni izvajalo nadzora nad delom stečajnega upravitelja pri prodaji nepremičnin. Zmotilo ga je tudi, da v stečajnem postopku ni bil seznanjen, da so banke prijavile terjatve iz naslova solidarnega poroštva, posledično pa ni prijavil svoje terjatve.

Višja državna odvetnica Aleksandra Kisovec je tožbeni zahtevek prerekala, ker da Kudić ni dokazal odškodninske odgovornosti države niti da mu ni nastala škoda. Zavrnila je zatrjevanja o protipravnem ravnanju ljubljanskega sodišča v stečaju Maxicoma. »Vsi sklepi o prodaji nepremičnin so bili javno objavljeni na spletnih straneh Ajpesa, zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pa ni določal, da bi sodišče sklep o prodaji nepremičnine moralo vročati niti upniku, kaj šele solidarnemu poroku. Tožeča stranka v stečajnem postopku ni prijavila terjatve, zato ni imela pravic kot upnik,« je poudarila. Navedla je, da tožnik ni v ničemer dokazal, da so bile nepremičnine prodane pod ceno. »Sodišče ni imelo razloga, da bi dvomilo o cenitvi pooblaščenega cenilca. Nepremičnin pa niso prodali na prvih javnih dražbah, zato se je na naslednjih dražbah cena znižala. Sodišče je ves čas stečajnega postopka tudi izvajalo procesni in vsebinski nadzor nad delom stečajnega upravitelja, zato je vsakršni očitek o neskrbnem ravnanju sodišča in opustitvi nadzora nad stečajnim upraviteljem neutemeljen,« je dejala.