Prve ocene o škodi kažejo na katastrofo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 14. april 2021 / 10:26  

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo vladi predlagala sprejetje interventnega zakona za ublažitev posledic pozebe.

Kranj – Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je v petek predstavila že prve ocene škode, ki jo je sadjarjem, vinogradnikom ter pridelovalcem jagod in zgodnjih vrtnin minuli teden povzročila pozeba. »Temperature so bile rekordno nizke, škoda bo ogromna. Naše strokovne službe bodo z nasveti pomagale prizadetim kmetijam, zbornica pa bo tudi pozvala vlado k sprejetju ukrepov, s katerimi bi jim nadomestili izpad dohodka,« je dejal novi direktor zbornice Janez Pirc, njegovi sodelavci iz kmetijsko-gozdarskih zavodov pa so potlej podrobno opisali stanje po regijah. Kot so poudarili, je škoda povsod velika, ponekod je pri nekaterih sadnih vrstah poškodovanost stoodstotna. Tehnični ukrepi za preprečevanje posledic pozebe so bili uspešni do minus 4,5 stopinje, ponekod (tudi na Gorenjskem) pa so bile temperature še precej nižje.

Kmetijska gospodarstva potrebujejo pomoč

»Prizadete kmetije potrebujejo pomoč. Vladi bomo predlagali sprejetje interventnega zakona, poenostavitev postopkov pri pridobivanju dovoljenj za oroševanje in namakanje, izvzetje nadomestil sadjarjem za izpad dohodka zaradi covida-19 iz obdavčitve ...« je dejal predsednik zbornice Roman Žveglič in dodal, da se bo kmetijstvo moralo prilagoditi vse pogostejšim ujmam, a tega ne bo zmoglo samo. »Zdaj smo v položaju, ko imamo po eni strani še polne hladilnice lanskega pridelka sadja, po drugi strani pa prazne sadovnjake,« je ugotavljal Boris Orešek, predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS, in poudaril, da sadjarstvo potrebuje za prilagoditev na vremenske spremembe nove investicije, v sedanjih razmerah pa nujno pomoč. V zbornici predlagajo odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, katastrskega dohodka in najemnin za državna zemljišča, moratorij pri odplačevanju posojil »ribniškega« sklada, odpravo administrativnih ovir za neposredno prodajo, zvišanje državnega sofinanciranja zavarovalnih premij na 65 odstotkov, okrepitev prodaje domačega sadja javnim zavodom, olajšave za male predelovalce sadja ...

Podnebne spremembe so očitne

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zbirajo podatke s terena in pripravljajo rešitve za ublažitev posledic. Minister Jože Podgoršek je že imenoval delovno skupino, ki bo predlagala rešitve, ena od možnih rešitev je sprejetje interventnega zakona. »Tudi ob tokratni pozebi me zelo skrbi, kaj bo z našimi kmetovalci in kakšna bo njihova prihodnost. Podnebne spremembe so tako očitne, da moramo še bolj intenzivno in bolj resno delovati v smeri preventive,« je dejal minister in napovedal nujnost prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe, pri tem pa bo treba večjo pozornost nameniti tehnološkim rešitvam v sadjarstvu, agrotehničnim ukrepom, zavarovanju, protitočnim mrežam, namakalnim sistemom, oroševanju in vzpostavitvi vzajemnega sklada.

Malo zavarovanih nasadov

Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč državne pomoči ni mogoče pridobiti za odpravo posledic neugodnih razmer v kmetijski pridelavi, zoper katere se je možno zavarovati in za katere država sofinancira zavarovalno premijo. Lani je država pri tovrstnih zavarovanjih sofinancirala petdeset odstotkov zavarovalne premije in za to namenila 5,3 milijona evrov, letos sofinancira 55 odstotkov premije, za kar je v proračunu rezervirala sedem milijonov evrov. Tovrstno zavarovanje uporablja bolj malo kmetov, v sadjarstvu se je delež zavarovanih intenzivnih sadovnjakov v zadnjem desetletju bistveno zmanjšal, po zadnjih podatkih je zavarovanih manj kot ena četrtina površin.

Najučinkovitejše je oroševanje

Najučinkovitejši ukrep zoper pomladno pozebo je oroševanje, ki pa je v drugih alpskih deželah bolj razširjeno kot v Sloveniji, kjer orošujejo le približno 120 hektarjev od skupno nekaj več kot 4300 hektarjev intenzivnih sadovnjakov. Ministrstvo tovrstne naložbe sofinancira v deležu od petdeset do devetdeset odstotkov. Težava pri oroševanju je zagotavljanje zadostnih količin vode, to je potrdil tudi sadjar Aleš Jerala iz Podbrezij, ki orošuje 25 arov nasada. Na kmetijskem ministrstvu so glede dostopa do vodnih virov že napovedali usklajevanje z ministrstvom za okolje.

Naložbe za prilagajanje

Na kmetijskem ministrstvu namenjajo v okviru razpisov za ukrepe iz programa razvoja podeželja nepovratna sredstva tudi za naložbe v prilagajanje kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe – za nakup in postavitev mrež proti toči in rastlinjakov, za nakup namakalne opreme in opreme za zaščito proti slani ... Lani so na razpis za prilagoditev na podnebne spremembe, s katerim so razpisali deset milijonov evrov nepovratnih sredstev, prejeli 156 vlog za dodelitev 21,6 milijona evrov. Podoben razpis načrtujejo tudi letos, objavili naj bi ga še v prvi polovici leta, z njim pa bodo predvidoma razpisali dvajset milijonov evrov nepovratnih sredstev.