Diplomiral in pomahal skokom

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / petek, 16. april 2021 / 10:03  

Skakalno kariero je v Planici zaključil Rok Justin, ki je največje uspehe dosegel v celinskem pokalu. Inženir strojništva ostaja povezan s skakalnim športom. Je del Slatnarjeve ekipe.

Kranj – Na letošnjem finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici je kariero končal Rok Justin, član SSD Stol Žirovnica.

Te pomembne odločitve ni sprejel čez noč. »Lanska sezona je bila moja najboljša v karieri in po njej sem se odločil, da bom vztrajal še eno. Motiv je bilo tudi svetovno prvenstvo v Oberstdorfu, tekma na mali skakalnici. Rekel sem si, da morda pa lahko tam dosežem dober rezultat. Sezona se ni iztekla po željah. Zbolel sem tudi za covidom-19, tako da sem bil 14 dni v karanteni. To je bilo ravno pred svetovnim prvenstvom,« je pojasnil Rok Justin. Kot je povedal, bo imel na skakalno kariero lepe spomine: »Naučil sem se veliko o športu. To je bila tudi zelo dobra lekcija za življenje. Lepo je bilo, čeprav so bili treningi težki, a je bilo treba čez to. Kakšen dober rezultat je potem trud poplačal.«

Največje uspehe je dosegel v celinskem pokalu. Od sezone 2013 je zabeležil kar 25 uvrstitev na stopničke, od tega enajstkrat na najvišjo. »Ponosen sem na vse zmage. Po mojem jih imam v tem tekmovanju doslej največ v Sloveniji. Leta 2018 sem postal poletni državni prvak. To je naslov, ki ga ne osvoji vsak. So lepi spomini. V svetovnem pokalu žal nisem bil tako uspešen. Trikrat sem bil 16., kar je najboljši rezultat. Malo je zmanjkalo za kaj več. Če bi se redno uvrščal med najboljših trideset, bi se moja kariera lahko razvila tudi drugače, bi morda še skakal.«

Osemindvajsetletnik z Brega v občini Žirovnica je eden redkih, ki se lahko pohvali, da je v času kariere doštudiral. Pred kratkim je diplomiral, je inženir strojništva. »Zadnji dve leti sta bili res naporni, urnik je bil poln. Vpisal sem se na izredni študij in ga zaključil. Ko me kdo vpraša, kako je bilo, odgovorim, da sem se za dve leti zaprl v sobo, hodil na trening, v službo, na fakulteto – in to je bilo to. Treba se je bilo zavzeti. Potrebna je volja, imeti moraš cilj, potem pa vložiti toliko truda, kot ga ta zahteva, sicer ga ne dosežeš. Pri skokih sem vse delal v tej smeri, da bi bil čim uspešnejši, a nikakor mi ni uspelo najti načina, da bi bil lahko najboljši na svetu, kar si želi vsak. Treba je poskrbeti tudi za prihodnost. Prehod iz športne kariere je bil tekoč. Za to sem delal zadnji dve leti. Nisem le skakal in študiral, hodil sem tudi v službo. Na fakulteti smo imeli vsako leto štiristo ur obvezne prakse. Ko sem jo opravil, sem nadaljeval delo,« pravi.

Ostaja v strojništvu in tudi v smučarskih skokih. Je namreč del ekipe Petra Slatnarja. »Delam s CNC-stroji, napišem kakšen program, na računalnik narišem kakšen 3D-model ... V okviru službe ostajam povezan s skoki. Delamo okovje, zagozde. Recimo, da s tretje strani razvijamo skoke. Strojništvo me zanima in veseli,« je zaključil.