Pomoč države podjetništvu

Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 9. maj 2021 / 07:46  

Država se je odlično odzvala na gospodarsko krizo, ki jo je povzročil covid-19. Predvsem v delu, ko gre za nadomestila delavcem na čakanju, skrajšan delovni čas, z moratoriji pri odplačilu kreditov …

Proti koncu prvega popolnega zaprtja javnega življenja spomladi 2020 je v sklopu ukrepov za krepitev gospodarstva država ponudila tudi imeniten zakon oziroma več paketov PKP (protikoronski paket/ZDLGPE). V sklopu tega paketa naj bi država jamčila za osemdeset odstotkov srednjeročnih posojil, ki bi jih poslovne banke namenile za stabilizacijo poslovanja mikro in srednjih podjetij ter za ohranitev delovnih mest. Dodani so bili tudi pogoji v meri, ki jih brez problema lahko izpolni vsako podjetje.

Na tem delu, predvsem v izvedbi tega zakona, je država popolnoma zatajila. Namreč, ponudba države je zgolj na papirju, ker je pridobitev posojila po državni jamstveni shemi praktično nemogoča. Podjetja, ki so kandidirala, so od bank povečini dobila odgovor, da država še ni postavila protokolov za pridobitev takšnega posojila. Po zadnjih podatkih je bilo od več kot dve milijardi evrov sredstev, namenjenih za pomoč malemu gospodarstvu, odobrenih in porabljenih le borih sedemdeset milijonov.

Visoko zveneče besede ter zapisi, kako država skrbi za malo gospodarstvo ter ohranitev delovnih mest, so tako ostali samo na papirju ali odzvanjajo v etru. Politična samohvala za tiste, ki ne poznajo realnega položaja.

Posebno poglavje je SID banka … Ta bi kreditirala samo podjetja z visoko stopnjo dobičkonosnosti in odličnimi poslovnimi rezultati. Vloge za posojila za podjetja, ki so v krizi (pa ne v izgubi), elektronski portal SID banke sploh ne pusti skozi sito. Tipičen primer banke, ki ti z veseljem da dežnik, ko sije sonce. Ko pa začne deževati, ga vzame nazaj.

Vendar za te nebuloze ne gre v celoti kriviti države, vlade oziroma uradnikov na ministrstvih za gospodarstvo in finance. Ob predpostavki, da birokrati nimajo pravega stika z gospodarstvom, moramo krivdo iskati drugod. Kje so naši lobisti oziroma naši predstavniki – Obrtno-podjetniška zbornica oziroma Gospodarska zbornica Slovenije? Oni so po mojem mnenju tisti, ki so v celoti zatajili.

Ne poznam delovanja teh institucij, kar pa vidim, je predvsem »jamranje« in nestrinjanje z določenimi postopki. Se dvigne glas, se apelira, se pritožuje in protestira … Potrebujemo pa izdelana navodila, dorečene korake, konkretne ukrepe, ki jih moramo predložiti delavcem javne uprave na raznih direktoratih in ministrstvih. Poskrbeti moramo, da jih osvojijo, potrdijo, in potem moramo nadzorovati še njihovo izvajanje. Brez tega ne bo učinka. Malo gospodarstvo, ki ne posluje v sferah farmacije, zdrav­stva in še nekaterih trenutno zdravih dejavnosti, se lahko kmalu zruši. Krivdo bomo lahko naprtili sami sebi, slabemu vodenju gospodarske politike ter svoji neaktivnosti oziroma nekonkretnemu delovanju naših zastopnikov v raznih zbornicah, podjetniških združenjih in klubih. Ko bo kriza zamahnila z repom, bo prepozno.

Damijan Ambrožič, Kranj